Part, Chapter

 1 DvehMl, III|           komaj devet klafter od njega, in mu je klicala; iztegnil
 2 DvehMl, III|       obraz, ki se je sklonil do njega kakor izpod oblakov; ves
 3 DvehMl, IV |        in zmerom čemeren človek; njega je klicala Mana za gospoda,
 4 DvehMl, VI |     bojim, pusto bi mi bilo brez njega. Vsa druga je moja bridkost:
 5 DvehMl, VII|        zadremal je malo!" ~Poleg njega je kosil mlad človek s črnimi
 6 DvehMl, VII|        je pomislil. "Ne mene, ne njega ne bo izveličal ta tolar." ~
 7 KrcmEl, I  |          kralju Matjažu sanjajo, njega kličejo, nanj upajo; meni
 8 KrcmEl, I  |          Kakor so omahovali mimo njega, jih je ogledoval natanko
 9 KrcmEl, II |             Potnikov je šel mimo njega, ni ga pogledal, ne pozdravil.
10 KrcmEl, II |        Ali cigan je stopal poleg njega tako veselo, kakor da je
11 KrcmEl, III|        je tarnal stari Potnik in njega je Elija najrajši tolažil. ~"
12 KrcmEl, III| izpočetka ponižen in pohleven do njega, komaj da mu škornjev ni
13 KrcmEl, III|          je napotil naravnost do njega.  "Nikar nič ne zameri,"
14 KrcmEl, IV |   gospodar." ~Kovač je planil do njega. ~"Kaj si rekel? Reci še
15 KrcmEl, V  |        gube zvit. Hodili so mimo njega, goreče treske je videl,
16 KrcmEl, VI |          vsa kolesa so šla preko njega, črna kri je lila v prah. – ~"
17 SimnuS, VI |   pravica tega sveta poti zaradi njega. Take so bile njegove misli: ~"
18 SimnuS, VII|          med nami, ko smo sodili njega in njegovo dušo. In tudi
19 SimnuS, VII|              Trd je; mraz gre od njega!" ~"Drugače je ležal sinoči!" ~"
20 SimnuS, VII|             Ni duše več v njem – njega in nas se Bog usmili!" ~