Part, Chapter

 1 KrcmEl, I |     krčmar. ~"Moško še stopaš, Kovač. Dolga bo vojska, preden
 2 KrcmEl, II|       so bile nastežaj odprte, Kovač je stal na pragu s palico
 3 KrcmEl, II|        pogledal, ne pozdravil. Kovač pa se je okrenil ter je
 4 KrcmEl, II|      se okrenil, ne odgovoril. Kovač pa je stopil v izbo. ~"Poberi
 5 KrcmEl, IV| nenadoma splašila vsa dolina. ~Kovač se je pripeljal iz mesta,
 6 KrcmEl, IV|        ga je veselo pozdravil, Kovač pa je rekel: ~"Ne bom sedel
 7 KrcmEl, IV|          je odgovoril krčmar. ~Kovač ga je temno pogledal. ~"
 8 KrcmEl, IV|      tako opravil!" je vzrojil Kovač. "Povej, če sem zadolžen
 9 KrcmEl, IV|      kdo da si, zato ne dam!" ~Kovač je osupnil. ~"Doslej si
10 KrcmEl, IV|      zdaj nisi več gospodar." ~Kovač je planil do njega. ~"Kaj
11 KrcmEl, IV| pomagáj, ljudje, na pomagáj!" ~Kovač je zaobrnil bič in je udaril
12 KrcmEl, IV|          Ná, živina," je rekel Kovač in ga je sunil z nogo, da
13 KrcmEl, IV|      ga in ga gnali skozi vas. Kovač ni bil žalosten in ni klonil
14 KrcmEl, IV|  izdihnil žid?" jih je vprašal Kovač. ~"Premalo si mahnil, preslabo
15 KrcmEl, IV|          In še jih je ogovoril Kovač: ~"Ne prestopite njegovega
16 KrcmEl, IV|       je vračal, in ko je stal Kovač na hribu, je bilo z njim
17 KrcmEl, VI|        temveč moški in plečati Kovač. Z velikim veseljem ga je
18 KrcmEl, VI|     potolaži se in pij!" ~Tudi Kovač ni pil; Elija pa je trčil
19 KrcmEl, VI|     vsi in so ga pozdravljali: Kovač, Martinov, Potnik in puntarji
20 SimnuS, I |      pa je bil betežen starec. Kovač je bil, svojih polnih trideset