Part, Chapter

 1 SimnuS, III | imenovana, čaka na tistem belem kamenju, ker viseti ne more do konca
 2 SimnuS, III |         Šimen je spal na vročem kamenju; na eni strani je ležal
 3 SimnuS, IV  |   prerekal!" – – "Tam na tistem kamenju je stal njegov dom! Tam
 4 SimnuS, IV  | zadremala, Šimen pa je sedel na kamenju, oklenil je kolena z rokama
 5 SimnuS, IV  |       vsega hudega na tem golem kamenju, spoznaj pravico ter hvali
 6 SimnuS, IV  |         kakor je sedel na golem kamenju, klonil život v dve gubé
 7 SimnuS, IV  |         Zdaj sediš na tem golem kamenju, Šimen Sirotnik, in siroten
 8 SimnuS, IV  |          ne stresaj me na mojem kamenju!" ~Birič pa ga je osorno
 9 SimnuS, V   |       se je bil privadil trdemu kamenju, da ni čutil bolečine, tudi
10 SimnuS, V   |   posvaril, sirotnega Šimna, na kamenju ležečega, še osojniški župan: ~"
11 SimnuS, VI  |      Šimen spuntal. Ležal je na kamenju, pa ga ni več čutil; še
12 SimnuS, VI  |         in spoznal je, da je na kamenju in da je nadloga. Ali zaradi
13 SimnuS, VI  |   prepovedano, da umrjem na tem kamenju; zakaj postava ima stare
14 SimnuS, VII |          Kolikor bližja je bila kamenju, toliko bolj je bila trudna
15 SimnuS, VII |         je procesija približala kamenju za deset korakov, se je
16 SimnuS, VII |        zibel njegova, na tistem kamenju, na osojniškem svetu!" ~"
17 SimnuS, VIII|  spodobi, mu postelješ na trdem kamenju in mu še po smrti ne privoščiš
18 SimnuS, VIII|         da bi se telo na tistem kamenju ne cvrlo v soncu, sem si
19 SimnuS, VIII|       začelo: "Počakajmo na tem kamenju!" Pomolčalo je, pa je zagodrnjalo: "
20 SimnuS, VIII|   kapelico na tistem strahotnem kamenju. "Morda," so rekli, "da