Part, Chapter

 1 DvehMl, I  | doline je odgovarjalo. Obema, Pavletu in Mani, se je zdelo, da
 2 DvehMl, II |      poslušal!" ~In res se je Pavletu zdelo, da sliši njegovo
 3 DvehMl, II |  mojih besed, ne mojih oči." ~Pavletu pa je bilo, kakor da se
 4 DvehMl, II |     prepevali," se je zazdelo Pavletu. ~"Še svečo naj nama prižgo,"
 5 DvehMl, III|       v krčmo, ki se je zdela Pavletu svetla in prijazna. ~Prvi
 6 DvehMl, III| brigam za skrb in bridkost!" ~Pavletu je šlo do srca kakor zimski
 7 DvehMl, III|      takoj vesel in prešeren, Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor
 8 DvehMl, III|       dalj, pa so dočakali!" ~Pavletu pa je bilo, kakor da mu
 9 DvehMl, IV |      vdrugič. ~Nato je pisala Pavletu pismo in je rekla v tistem
10 DvehMl, V  |       tej besedi se je razlil Pavletu mrzel pot po čelu in po
11 DvehMl, V  | odpravil. ~Natočil je sebi in Pavletu in je rekel: ~"Zdaj še ni
12 DvehMl, V  |     in toča!" ~Takrat je bilo Pavletu, kakor da je izpregledal.
13 DvehMl, V  |       je bil glasán in vesel, Pavletu pa je ležalo na srcu kakor
14 DvehMl, V  |     je Lojze klatil po mestu; Pavletu ni bilo do veselja, do pijače
15 DvehMl, V  |       že sto tisoč!" je rekel Pavletu. ~"Katerih?" ~"Mojih tovarišev
16 DvehMl, VII|  napol pijani ljudje so bili; Pavletu se je zdelo, da govore med
17 DvehMl, VII|    sta v krčmo stopila, se je Pavletu res zazdelo, da ga je bil
18 DvehMl, VII|      in govoricah tega sveta. Pavletu se je celo zazdelo, da je
19 DvehMl, VII|    žganja in obadva sta pila. Pavletu so se oči kmalu zameglile,