Part, Chapter

 1 DvehMl, I |      svatujejo." ~"Srečo daj Bog obema, nevesti in ženinu!" je
 2 DvehMl, I |  razlegla se je fantovska pesem. Obema je bilo tako pri srcu, kakor
 3 DvehMl, I |    prešerni pozdrav iz doline in obema je bilo hudo pri srcu; Mana
 4 DvehMl, I |          paradiž. In zdelo se je obema, da je paradiž že čisto
 5 DvehMl, I | kraljevsko, sipali so zlatnike z obema rokama! Čemu bi se meni
 6 DvehMl, I |        iz doline je odgovarjalo. Obema, Pavletu in Mani, se je
 7 DvehMl, I |      rekla, Manca? Srečo daj Bog obema, nevesti in ženinu! Žalosten
 8 DvehMl, I |     reciva obadva: Srečo daj Bog obema, nevesti in ženinu. In če
 9 DvehMl, II|         rekla Mana. ~Res je bilo obema tako pri srcu, kakor da
10 DvehMl, II|          solzami, vroče so tekle obema po licih. Tako sta se poslovila
11 DvehMl, V |          Pavleta in je umolknil; obema je bilo hudo. ~"Odtod misli,
12 DvehMl, VI|        sta obedve molčali; zakaj obema so v daljne kraje romale
13 DvehMl, VI|          berač! Ne bo vama težko obema: imejta eno samo leseno
14 DvehMl, VI|          nate mislim, pa nama bo obema dobro pri srcu. Službo sem
15 KrcmEl, II|          pa še veselje v srce." ~Obema se je zdelo, da sta govorila
16 KrcmEl, IV|     zavzdihnil krčmar in se je z obema rokama zgrabil za glavo.
17 KrcmEl, V |       nazaj, objel je krčmarja z obema rokama in ga je pritisnil
18 SimnuS, VI|          sta se z osuplimi očmi, obema se je prikazal mrzel pot