Part, Chapter

 1 DvehMl, III|         praznih oken je strmelo nanj: "Kod hodiš, kam si šel?
 2 DvehMl, III|         v obraz. Lojze je čakal nanj, kakor sta si bila pisala
 3 DvehMl, IV |       se, tako brž boš pozabila nanj, kakor on nate! – Dokler
 4 DvehMl, V  |         je tak, da bova mislila nanj! – Ampak preden se upijaniva,
 5 DvehMl, V  |      mislil, ki čaka vsa vesela nanj, in na tiste ljudi, ki žive
 6 DvehMl, V  |      stoji osamela bajta, gleda nanj in mu očita z žalostnimi
 7 DvehMl, VI |        in je vsa osupla strmela nanj. ~"Kaj bi govoril na dolgo
 8 DvehMl, VI |   soseda sva." ~Mana je strmela nanj in je molčala. On pa je
 9 DvehMl, VI |       legla, mislila je nase in nanj in še v spanju so ji tekle
10 KrcmEl, I  |         sanjajo, njega kličejo, nanj upajo; meni pa se le vse
11 KrcmEl, I  |       bil grob zasut, so kanile nanj prve težke kaplje, solze
12 KrcmEl, II |        in dekle, vsi so gledali nanj plahi in osramočeni. ~Starejši
13 KrcmEl, II | povesili glavo in se niso ozrli nanj. Oče pa je gledal od obraza
14 KrcmEl, III|       kralja Matjaža in da čaka nanj. Jaz vem zgodbo, ki pripoveduje,
15 KrcmEl, IV |       obvezano. Vsi so se ozrli nanj, on pa je gledal na cesto
16 KrcmEl, IV |  potihoma odpahnilo in da gleda nanj beli Grajžarjev obraz. Krčmar
17 KrcmEl, IV |        Temni pogledi so strmeli nanj, da jih je skoraj na obrazu
18 SimnuS, IV |      glej, domovina ni pozabila nanj, spoznala ga je z materinskimi