Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |         da bi šel ondod, ker nama ni dano in nikoli ne bo." ~"
  2 DvehMl, I   |            nego v mojem srcu. Kaj ni sreče zadosti, da se imava
  3 DvehMl, I   |          prelila na kamen, ki jih ni občutil? Koliko vzdihov
  4 DvehMl, I   |      dokler se imava rada! Nikjer ni zapisano, da jutri ne bo
  5 DvehMl, I   |        bila sojena sama bridkost? Ni greha brez pokore, ali kakó
  6 DvehMl, I   |            Ali nobeden izmed obeh ni ganil roke v slovó. Pavle
  7 DvehMl, I   |           šel za njim! Nič mlajši ni bil od mene, nič močnejši
  8 DvehMl, I   |          mesto služit. Nič mlajša ni bila od mene, nič močnejša
  9 DvehMl, I   |          pojdem," je rekla Mana. "Ni potreba, da bi jemal beračico
 10 DvehMl, I   |         dvakrat močnejši! Kaj jih ni bilo že na stotine, ki so
 11 DvehMl, I   |         starec, kakor je on umrl? Ni potreba – velik je svet,
 12 DvehMl, I   |          in ne kapljice bridkosti ni več v nji. Rekla sva, da
 13 DvehMl, II  |          komaj je vedel, da bajta ni več njegova, jo je pogledal
 14 DvehMl, II  |       nimaš in ne matere, nikogar ni, da bi te v bridkosti tolažil
 15 DvehMl, II  |          kakor svojo dlan, nič mi ni skritega; vidim, kako bom
 16 DvehMl, II  |      slovesa je Pavle občutil, da ni hrepenenja tako globokega,
 17 DvehMl, II  |        šel po klancu nizdol in se ni več ozrl. ~Mana se je poslavljala
 18 DvehMl, II  |        sem jaz vesela." ~Ali Mana ni bila prav nič vesela. Ves
 19 DvehMl, II  |    njenimi očmi, nikoli poprej ga ni videla tako prazniškega
 20 DvehMl, II  |        zazdelo, kakor da jih prej ni videla in ne poznala; čisto
 21 DvehMl, II  |         že dolge ure. Cula v roki ni bila velika, ali vlekla
 22 DvehMl, II  |          je odgovorila Mana in se ni ozrla, da bi ne videli solza,
 23 DvehMl, II  |       odplašil bridkost, glasu pa ni bilo iz grla in oči so bile
 24 DvehMl, II  |          bilo zaupanje, v srcu ga ni bilo. ~"Če ti ne bo hudega,
 25 DvehMl, II  |        družbo; smeh je utihnil. ~"Ni prijetno življenje dandanašnji!"
 26 DvehMl, II  |           je pogovarjalo s srcem, ni bilo potreba besed. ~Od
 27 DvehMl, II  |       sedla za mizo ob durih; tam ni bilo nikogar, oná pa nista
 28 DvehMl, II  |           poznalo in na oblačilu. Ni jih bilo troje, da bi govorili
 29 DvehMl, II  |           je v meni, ne povrne se ni eden." – ~Jedla sta in pila,
 30 DvehMl, II  |          ta dan in vesela bodiva; ni treba solzá, hraniva jih
 31 DvehMl, II  |         je zadežilo najino slovo, ni treba, da bi ga še s solzami.
 32 DvehMl, II  |         srca to žalost, ki je več ni treba! Tudi drugi so šli
 33 DvehMl, II  |          je tiho rekla Mana in mu ni pogledala v obraz. ~"Če
 34 DvehMl, II  |          rekel Pavle prav tiho in ni izpraznil kozarca, ki je
 35 DvehMl, II  |    ponevedoma naravnost do nje. ~"Ni še noč," je rekel Pavle. "
 36 DvehMl, III |        ali ker jih nihče poslušal ni, so umolknili. ~Pozno je
 37 DvehMl, III |          oken v obraz, ali vendar ni bil vzduh nič hladnejši
 38 DvehMl, III |           je hotel, noga pa se mu ni ganila, priraščena je bila
 39 DvehMl, III |       klanec, prestopiti prag, in ni mogel. Tudi svojo leho je
 40 DvehMl, III |          laz za hribom in nikamor ni mogel; priraščene so bile
 41 DvehMl, III |          preselila v drug voz, ki ni bil prav nič lepši in prijaznejši
 42 DvehMl, III |           bil, kakor da devet dni ni jedel in devet noči ne spal.
 43 DvehMl, III |          suhi zemlji; le tiste še ni bilo, ki je nanjo čakal. ~"
 44 DvehMl, III |          bodo." ~Daleč v mesto si ni upal, preveč je bilo divje;
 45 DvehMl, III |            Strah je bilo Pavleta, ni vedel, kam da bi med temi
 46 DvehMl, III |          klopeh; komur se na klop ni hotelo, je legel na tla;
 47 DvehMl, III |          je vzdramil in kako, sam ni vedel. Zašumelo mu je v
 48 DvehMl, III |          je bil truden, da še oči ni odprl. ~"Kaj bi?" je rekel. "
 49 DvehMl, III |          ogovoril ga je, Pavle pa ni razumel njegove govorice.
 50 DvehMl, III |           so govorili, razumel pa ni Pavle nikogar in nič mu
 51 DvehMl, III |           Pavle nikogar in nič mu ni bilo žal. "Pozna se jim
 52 DvehMl, III |           ne bo vzelo; saj pač to ni bolezen, le utrujenost je
 53 DvehMl, III |      utrujen, da se mu še smejati ni hotelo. ~"Čudež božji! –
 54 DvehMl, III |             Nemška krčma je, zato ni tako umazana in kričava,
 55 DvehMl, III |     teknilo!" ~Po kosilu se Lojze ni več smejal; resno je gledal,
 56 DvehMl, III |           stran. Najino domovanje ni več daleč!" ~Lojzetova izba
 57 DvehMl, III |       bila prostorna, pohištva pa ni bilo veliko. ~"Kaj bi mi
 58 DvehMl, III |       kosti so ga bolele. Lojzeta ni bilo. ~"Delaven dan ima!"
 59 DvehMl, III |        prikazal Lojze. ~"Dolgo te ni bilo!" ga je pozdravil Pavle. ~"
 60 DvehMl, III |          povesil glavo in pivo mu ni več teknilo. ~"Vedel sem,
 61 DvehMl, III |         rekel tiho. ~"Zaradi tega ni potreba, da bi jokal in
 62 DvehMl, III |      tvoje roke počivajo. Zdaj ti ni še hudega, da bi ti hujšega
 63 DvehMl, III |          pošljem. Znanega človeka ni tukaj, sama sva z Lojzetom.
 64 DvehMl, IV  |          storilo, zakaj nikoli še ni prenočevala v tuji hiši
 65 DvehMl, IV  |              Če je šel v Ameriko, ni treba, da bi še preko morja
 66 DvehMl, IV  |          se zaradi njih še zmerom ni razmajal. Tako je in nikoli
 67 DvehMl, IV  |       razmajal. Tako je in nikoli ni bilo drugače. Če me zdaj
 68 DvehMl, IV  |          zatisnila oči, ali dolgo ni zaspala, kakor je bila trudna.
 69 DvehMl, IV  |           in posebnega nič!" ~"Da ni?" se je prestrašila Mana. ~"
 70 DvehMl, IV  |            ki je oddajala službe, ni bila prijazna, zakaj takoj
 71 DvehMl, IV  |         zlato streho!" ~"Kaj tebi ni dobro?" se je začudila Mana. ~
 72 DvehMl, IV  |      strahu; povesila je glavo in ni več videla ne zelenih lok,
 73 DvehMl, IV  |          gosposko hišo; skoraj si ni upala, da bi prestopila
 74 DvehMl, IV  |           kar je še treba; veliko ni!" ~Mana se je ozrla po kuhinji;
 75 DvehMl, IV  |     trudna je bila, da še žalosti ni občutila; zavzdihnila je
 76 DvehMl, IV  |         Mana je povesila glavo in ni odgovarjala. ~Tako je bilo
 77 DvehMl, IV  |           pozdravila Hanca. ~Mana ni nič odgovorila; sedla je
 78 DvehMl, IV  |           pozabi, da dobrih ljudi ni na svetu. – Malo si se zdaj
 79 DvehMl, IV  |           in kakor je nihče našel ni. Če si se ob prvem koraku
 80 DvehMl, IV  |      pisal?" je vprašala Hanca. ~"Ni; ampak tako sva se zgovorila,
 81 DvehMl, IV  |         prišla v službo in nič mi ni hudega. Delo je lahko za
 82 DvehMl, IV  |              Zakaj tako pišeš, ko ni res?" ~"Zato, ker ga imam
 83 DvehMl, V   |         izbo še pred večerom, nič ni pozdravil Pavleta, vrgel
 84 DvehMl, V   |              Ali sme to biti? Kaj ni postave?" ~Lojze pa se je
 85 DvehMl, V   |           bolj bolan, kakor da se ni nikoli z upanjem in s tolažbo
 86 DvehMl, V   |           pogledal Lojze in dolgo ni odgovoril; zakaj pomislil
 87 DvehMl, V   |            kaj da bo z njimi, ali ni ga na svetu, da bi mi odgovoril.
 88 DvehMl, V   |          dan le toliko, da nikoli ni manjša ta črna vojska. Tako
 89 DvehMl, V   |          se ti lagal?" je rekel. "Ni potreba, da bi tako živel,
 90 DvehMl, V   |         kako da se vrneš!" ~Lojze ni bil nikoli rad dolgo žalosten;
 91 DvehMl, V   |    Pavletu in je rekel: ~"Zdaj še ni ura za bridkost, še je poln
 92 DvehMl, V   |         se mu je zagrizla v srce, ni izpustila tako kmalu. ~"
 93 DvehMl, V   |     njegovo srce in se nikoli več ni poslovila. ~"Res, slabo
 94 DvehMl, V   |          storjeno je, nobene poti ni več na nobeno stran!" ~"
 95 DvehMl, V   |       nobeno stran!" ~"Kako da je ni?" se je razsrdil Lojze. "
 96 DvehMl, V   |        sodiš o njeni ljubezni!" ~"Ni tako!" je rekel Pavle in
 97 DvehMl, V   |        Toliko je ustanovljeno!" ~"Ni treba zame ne beračiti,
 98 DvehMl, V   |         vzkliknil Lojze, kakor da ni slišal tistih besed. ~"Potrpi
 99 DvehMl, V   |          črn kamen; vesela beseda ni hotela iz ust, vesel pogled
100 DvehMl, V   |          klatil po mestu; Pavletu ni bilo do veselja, do pijače
101 DvehMl, V   |   prejšnja leta, ko se mi nikamor ni mudilo, sem bil te misli,
102 DvehMl, V   |        Pavle je komaj poslušal in ni nič odgovarjal. ~Stisnila
103 DvehMl, V   |          brazdo in kmalu je Pavle ni več razločil s svojimi zameglelimi
104 DvehMl, V   |      daleč je domovina! Nikoli je ni tako ljubil v srcu, kakor
105 DvehMl, V   |         razločno, kakor je poprej ni videl z bdečimi očmi. Tam
106 DvehMl, V   |          pismu je rekel: ~"Nič mi ni hudega. Velikokrat mislim
107 DvehMl, V   |        tuji zemlji brez tolažbe – ni potreba, da bi še ti občutila
108 DvehMl, VI  |          kakor večna ploha, pa se ni več zmenila zanje in tudi
109 DvehMl, VI  |          zanje in tudi do joka ji ni več bilo. Le dni je štela.
110 DvehMl, VI  |          je rekla gospa. ~Mana se ni prerekala, povezala je culo
111 DvehMl, VI  |            ubogljiva – ali vse to ni poglavitno. Kdor hoče služiti
112 DvehMl, VI  |       rojena za deklo, tvoje srce ni tako ustvarjeno." ~Mana
113 DvehMl, VI  |       nikoli konec, nobene pomoči ni zanjo." ~Hanca pa se je
114 DvehMl, VI  |           svetu, le zoper smrt ga ni. Saj vem, kakšna je tvoja
115 DvehMl, VI  |         le še v večji meri!" ~"To ni vsa moja bridkost!" je rekla
116 DvehMl, VI  |          kadar zvé, da takih reči ni na svetu. Šla sta v svet,
117 DvehMl, VI  |           je dovolj te bridkosti; ni treba, da bi je še on bil
118 DvehMl, VI  |          veliko potreba." ~In res ni bilo. ~"Od čaja in od kave
119 DvehMl, VI  | goldinarjev, se mi zdi, nobena še ni imela več. Še deset ti jih
120 DvehMl, VI  |          šepetala v cerkvi: ~"Saj ni zame več poti ne na to in
121 DvehMl, VII |          pa je bil že truden. Ker ni vedel, kje da bi se odpočil,
122 DvehMl, VII |          vse veselejše in nič več ni bil truden. Ogledal se je
123 DvehMl, VII |  osleparilo," je pomislil. "Mrtev ni bil želodec, le zadremal
124 DvehMl, VII |          vijugastih ulicah. Pavle ni več vedel, kod da hodi in
125 DvehMl, VII |         kod da hodi in kje da je. Ni šel rad po taki poti in
126 DvehMl, VII |        rekel Talijanu. ~"Bogastva ni tukaj, ali so ljudje, kakor
127 DvehMl, VII |           na mizo; Pavle še videl ni, odkod jih je bil vzel. ~"
128 DvehMl, VII |            Nemoj više!" ~Govorica ni bila domača, ali podobna
129 DvehMl, VII |     zbogom in mir besedi." ~Njemu ni Talijan nič odgovoril, temveč
130 DvehMl, VII |     žganje mi ne tekne, nikoli mi ni, zdaj pa še celó ne!" ~"
131 DvehMl, VII |           stražniki, in če tistih ni, nas vzdrami zjutraj mraz
132 DvehMl, VII |           poznem jutru predramil, ni bilo cule več pod posteljo.
133 DvehMl, VII |      začne poslednja nadloga. Ali ni vseeno, če se začne nocoj,
134 DvehMl, VII |           Zaradi poti na oni svet ni potreba veliko modrosti,"
135 DvehMl, VIII|             je premišljeval in se ni mogel domisliti. "K Manci,
136 DvehMl, VIII|          preberačil, čez morje pa ni ceste, ne steze. Pa zbogom,
137 DvehMl, VIII|        senc; nobena izmed njih se ni ganila. ~"Bratje so mi,"
138 DvehMl, VIII|           jih daj!" ~Veselih sanj ni bilo; truden se je premetaval
139 DvehMl, VIII|         prahu do zgodnjega jutra. Ni se še danilo, ko se je vzdramil;
140 DvehMl, VIII|           romal od jutra do noči; ni vedel ne kod, ne čemu, ne
141 DvehMl, VIII|      zmedle in zamotale, razločil ni več ne kraja, ne časa. Kadar
142 DvehMl, VIII|         truden, se je zgrudil, pa ni vprašal, ne kje, ne kako;
143 DvehMl, VIII|        vstal in se je napotil, pa ni vprašal, kam. Gladu ni občutil,
144 DvehMl, VIII|         pa ni vprašal, kam. Gladu ni občutil, ali v glavi mu
145 DvehMl, VIII|        sencih mu je kovalo. Kmalu ni vedel več, ali je jutro,
146 DvehMl, VIII|           se še genile, v srcu pa ni bilo bridkosti več. Tako
147 DvehMl, VIII|          Hrvatov glas. Natanko ga ni razločil; kričalo je nekaj
148 DvehMl, VIII|       terjal za dolžni tolar. Sam ni vedel, ali ga je bil srečal
149 DvehMl, VIII|          je naglas zasmejal in se ni več zmenil zanj. ~Preden
150 DvehMl, VIII|          še čakam in odlašam? Saj ni druge poti več, le ena je.
151 DvehMl, VIII|    veselim srcem – kam da je šel, ni videl, ne vedel. Tako mu
152 DvehMl, VIII|         čaja, kruha in slanine. ~"Ni se ti najbolje godilo,"
153 DvehMl, VIII|       zunaj?" je vprašala Mana in ni odprla. ~"Človek, ki te
154 DvehMl, VIII|        prišla v deželo, zoper njo ni pomoči." ~"Le če je zdrav,
155 DvehMl, VIII|         si gosposka in vesela, ko ni res." ~"Če mu pišem, da
156 DvehMl, VIII|   priberačim ali ukradem; ne tega ni bilo treba, ne onega. Rekel
157 DvehMl, VIII|           če ne plačam. Verjel mi ni nič, ker me pozna, ampak
158 DvehMl, VIII|           in brez strahú. ~Nikoli ni spala tako sladko kakor
159 DvehMl, VIII|           kakor tisto noč. Nič se ni spremenilo, od nikoder ni
160 DvehMl, VIII|         ni spremenilo, od nikoder ni zasijal paradiž, pa vendar
161 DvehMl, VIII|    razpuhtela, kakor da je nikoli ni bilo. ~*~Pavle je naznanil,
162 DvehMl, VIII|          Kakor vse je mislila, si ni mogla domisliti, čemu da
163 DvehMl, VIII|         da je nenadoma nikjer več ni. ~Vprašala je Hanco, Hanca
164 DvehMl, VIII|           štirimi leti je šel, pa ni pisal, ne sporočil." ~"Kdo
165 DvehMl, VIII|         pa je rekel: ~"Nič hudega ni. Tisoč nad tisoč jih umrje
166 DvehMl, VIII|        Vojska je pač. Mi, kar nas ni še padlo, pijmo!" ~Vzdignil
167 KrcmEl, I   |       lačni popotniki. Hudega jim ni bilo, kruha in vina so imeli
168 KrcmEl, I   |           pa se poti in ubija, pa ni nič ne na tem koncu, ne
169 KrcmEl, I   |          ter je rekel: "Osojničan ni živina, da bi le garal in
170 KrcmEl, I   |         dalj je namočena in da ga ni zvona, ki bi oznanjal uro
171 KrcmEl, I   | navsezadnje pa jih je tolažil, da ni še odbila polnoč in da je
172 KrcmEl, I   |        stopal, stopal, ali stopil ni nikamor, zakaj njegova noga
173 KrcmEl, I   |    nikamor, zakaj njegova noga se ni dotaknila zemlje. Pa se
174 KrcmEl, I   |        svojo butaro, zakaj plesal ni z lahkimi nogami, temveč
175 KrcmEl, I   |         Kaj bi meni to breme? Saj ni le moje, temveč tudi tvoje
176 KrcmEl, I   |           šel, veter pa mu še lâs ni zrahljal. – Zatorej vam
177 KrcmEl, I   |         napotili v krčmo. ~Župnik ni užival dolgo njih jeze in
178 KrcmEl, I   |          spomin na onstran groba. Ni se genilo. Župniku se je
179 KrcmEl, I   |           je pokrižal. ~Tisto noč ni spal, temveč je molil do
180 KrcmEl, I   |          pa je bil tako bolan, da ni mogel ganiti nog, komaj
181 KrcmEl, I   |         jih je bilo do srca. ~Ali ni je večne bridkosti, v osojniški
182 KrcmEl, I   |        nam," je vzkliknil, pa sam ni vedel, čemu da je vzkliknil
183 KrcmEl, I   |           pili in plesali, dokler ni bilo v svetilki olja več,
184 KrcmEl, I   |        sapo zatajevala; ne vetrca ni bilo od nikoder. Malo je
185 KrcmEl, I   |         vsa dolina; tudi veter se ni več ganil in zvezde so romale
186 KrcmEl, I   |           ta goveda; ampak govede ni škoda!" ~Tako je rekel in
187 KrcmEl, I   |      naravnost do kralja Matjaža. Ni hodil dolgo, pa je že ugledal
188 KrcmEl, I   |           in osojniške fare. Grad ni bil več skrit globoko v
189 KrcmEl, I   |         Zate in za tvoje sosestvo ni bilo pisano moje ime. Naštejte
190 KrcmEl, I   |           je v slavi in trpljenju ni prelil; in zato, da bo vedel,
191 KrcmEl, I   |          noč zavalila vanjo in se ni več ganila. ~
192 KrcmEl, II  |          pogleda in vidi – oblaka ni več. Kam je šel, kako in
193 KrcmEl, II  |         govoril oče, ali pogledal ni v oči ne materi, ne sinovom,
194 KrcmEl, II  |      reber, do Kovačevih. Nič več ni šel potihoma do vrta, da
195 KrcmEl, II  |          je popila noč; oblaka pa ni bilo od nikoder in tudi
196 KrcmEl, II  |      zazeblo do duše; ali na vrtu ni bilo mraz in tudi vetra
197 KrcmEl, II  |           bilo mraz in tudi vetra ni bilo. Rekla je: ~"Strah
198 KrcmEl, II  |       zemlja pogoltnila, zato ker ni bila vredna, da bi živela. –
199 KrcmEl, II  |       Potnikov je šel mimo njega, ni ga pogledal, ne pozdravil.
200 KrcmEl, II  |    Potnikov je šel po svoji poti, ni se okrenil, ne odgovoril.
201 KrcmEl, II  |          naproti, ali Potnikov mu ni segel v roko. ~"Še lizal
202 KrcmEl, II  |          Matjažu." ~Sam je sedel, ni se zmenil za nikogar in
203 KrcmEl, II  |           nikogar in tudi nikogar ni pozdravil. Tja je poslušal,
204 KrcmEl, II  |           Potnikov še nikoli prej ni videl. ~Oblečen je bil v
205 KrcmEl, II  |          nekoč gosposko oblačilo. Ni bil ne obrit in ne počesan;
206 KrcmEl, II  |       kozarec na dušek, vendar mu ni seglo vino ne v lica in
207 KrcmEl, II  |         oči, jezika pa mu še celo ni obtežilo. ~"Kod si hodil,
208 KrcmEl, II  |          spokoril." ~Potnikov sam ni vedel, kako se mu je zgodilo.
209 KrcmEl, II  |       spal, če jo imá." ~Potnikov ni dolgo pomislil, pa je rekel: ~"
210 KrcmEl, II  |           cigan: ~"Saj sem vedel. Ni mi toliko do stelje in do
211 KrcmEl, II  |       hlevu. Tak je človek: dolgo ni slišal poštene besede, pa
212 KrcmEl, II  |      bradati obraz, ali v temi ga ni razločil natanko; spreletelo
213 KrcmEl, II  |          čisto tiho. "V moji culi ni drugega nič, nego žalostna
214 KrcmEl, II  |          gorečo svetilko. Nobeden ni povedal drugemu, še z očmi
215 KrcmEl, II  |        povedal drugemu, še z očmi ni razodel, da ga je strah
216 KrcmEl, II  |        Napregel je; kam da pelja, ni povedal," sta odgovorila
217 KrcmEl, II  |        streho, ki je bila naša in ni več." ~Segli so si v roko,
218 KrcmEl, II  |             Odgovoril pa mu nihče ni; mati in vsi trije sinovi
219 KrcmEl, II  |      godovi?" je rekla mati in se ni dotaknila rute. ~Sinovi
220 KrcmEl, II  |         bile solzne, toda branila ni starejšemu in ga ni prosila,
221 KrcmEl, II  |       branila ni starejšemu in ga ni prosila, temveč mu je rekla: ~"
222 KrcmEl, II  |          tako daleč je že bil, da ni več razločil njenih solz. ~
223 KrcmEl, II  |            Potnikov se še na duri ni ozrl, cigan pa je stopil
224 KrcmEl, II  |        vprašal Elija cigana. "Ali ni bil Potnikov starejši?" ~"
225 KrcmEl, III |      smrti pa še celó. ~V nedeljo ni bilo vriskanju in prepevanju
226 KrcmEl, III |       srečna in zadovoljna, da ji ni enake na svetu. V ponedeljek
227 KrcmEl, III |        starejši je šel po svetu – ni povedal, kam da je šel,
228 KrcmEl, III |         da je šel, še poslovil se ni. Jaz pa ljubim to zemljo,
229 KrcmEl, III |           zasmejal in je rekel: ~"Ni nespameten ta pobožni faran,
230 KrcmEl, III |         je vreme obrnilo, siromak ni mogel na polje, pa se je
231 KrcmEl, III |       njega, komaj da mu škornjev ni lizal. Tako pa je storil,
232 KrcmEl, III |         tjavendan: "Na kant me še ni spravil," je rekel. ~Stvar
233 KrcmEl, III |           ded in oče, ali zaleglo ni, še za kapljo ne. Tedaj
234 KrcmEl, III |   zapravil!" ~Toda vzdihovanje mu ni nič pomagalo; pogledal je
235 KrcmEl, III |          Grešil sem, moja žena pa ni grešila in tudi moji otroci
236 KrcmEl, III |          gozda; in ko je bil tam, ni dolgo izbiral in odlašal.
237 KrcmEl, III |        vrv ter je napravil zanko. Ni še dobro visel, ko se je
238 KrcmEl, III |     nesrečnik zgrudil na tla. Ali ni se zgrudil le na tla, temveč
239 KrcmEl, III |          samimi cekini. Dokler se ni do dobrega vzdramil, ni
240 KrcmEl, III |           ni do dobrega vzdramil, ni verjel ne svoji pameti,
241 KrcmEl, III |            Kako, da je tvoje? Tam ni zapisano, ne na papirju,
242 KrcmEl, III |      zlatu." ~"Jaz sem hranil." ~"Ni zapisano!" ~Tako je šla
243 KrcmEl, III |          zaklad razodel, zato ker ni gospodarja, ki bi očitno
244 KrcmEl, III |          da siromak zakladnik sam ni vedel, če ima v roki zlató
245 KrcmEl, III |    zakladnik nenadoma spoznal, da ni le vreča prazna do dna,
246 KrcmEl, III |       spoznal obraze. ~"Nič se mi ni sanjalo," je rekel. " Ampak
247 KrcmEl, III |          ti, ki greš z menoj! Ali ni tam gori moja hiša?" ~"Tam
248 KrcmEl, III |         da se hiša maje; veter pa ni bil tako močan, da bi strehe
249 KrcmEl, III |          Kaj da žgo čez polnoč?" ~Ni se vzdramil iz vinske omotice,
250 KrcmEl, III |         Potnikov drugi mimo obeh; ni ne pogledal, ne pozdravil.
251 KrcmEl, III |          v srcu, ali izpregovoril ni in tudi ni ustavil koraka.
252 KrcmEl, III |           izpregovoril ni in tudi ni ustavil koraka. Šel je naravnost
253 KrcmEl, III |         na svojo domačijo. V srcu ni čutil bridkosti, ko je iztegnil
254 KrcmEl, III |  spreletel jih je strah. ~Nikogar ni bilo, da bi se potegoval
255 KrcmEl, III |     gostača me vzemi!" ~Krčmar ga ni slišal; stal je tam v črni
256 KrcmEl, III |       klobuka hitel v dolino, sam ni vedel, kam; kmetje so stali
257 KrcmEl, III |       preudaril v svoji pameti: ~"Ni zdravo, da so žalostni in
258 KrcmEl, III |       stali in žalovali? Nihče ga ni gonil od hiše, sam si je
259 KrcmEl, III |       veselje. V nobenem srcu več ni bilo misli na Grajžarja
260 KrcmEl, III |         da bi govoril, ali beseda ni šla z jezika, le z roko
261 KrcmEl, III |     hripavim glasom. ~Ali nikogar ni bilo. Hlapec se je zaprl
262 KrcmEl, III |       tresel od mraza. ~Tisto noč ni spal krčmar Elija in tudi
263 KrcmEl, IV  |         Tudi se jim nikoli poprej ni toliko in tako neprijetno
264 KrcmEl, IV  |           umrl, ali grešnim dušam ni dal miru in prikazal se
265 KrcmEl, IV  |           sanje. Kdo izmed nas ga ni že videl? Bog mu daj večni
266 KrcmEl, IV  |         strah na srcih. Teden dni ni slišala osojniška fara ne
267 KrcmEl, IV  |           samoten in tih; nikogar ni bilo, da bi poslušal njegove
268 KrcmEl, IV  |           pil s teboj." ~Cigan se ni zmotil v svoji bistri pameti.
269 KrcmEl, IV  |           ki še krščanskega groba ni zaslužil. Bog bo že vedel,
270 KrcmEl, IV  |            Bog bo že vedel, zakaj ni dodelil miru njegovi duši." ~
271 KrcmEl, IV  |        prijazno besedo, toliko da ni objel vsakega posebej. Tudi
272 KrcmEl, IV  |         glavo, dokler nam hujšega ni," so moško modrovali. "Bog
273 KrcmEl, IV  |     Kimavcu in cmeravcu še nikoli ni rodila zemlja; dobra volja
274 KrcmEl, IV  |         je zadobila mir, nihče ga ni več srečal ne podnevi in
275 KrcmEl, IV  |         ga gnali skozi vas. Kovač ni bil žalosten in ni klonil
276 KrcmEl, IV  |          Kovač ni bil žalosten in ni klonil glave. ~"Ali je mrtev?"
277 KrcmEl, IV  |          lepa hiša zraven farovža ni več moja in da sem v nji
278 KrcmEl, IV  |         je gledal za njim, dokler ni senca utonila v noč. Nazadnje
279 KrcmEl, IV  |           svojo podstrešno izbo. ~Ni še dobro zadremal, ko je
280 KrcmEl, IV  |         ali ne človeka in ne duha ni bilo. ~Takrat pa je ugledal,
281 KrcmEl, IV  |      bleščalo od tolike svetlobe; ni razločil, ali gori en sam
282 KrcmEl, IV  |          je hitel v dolino, kakor ni hitel še nikoli. ~Na pol
283 KrcmEl, IV  |      cigan. ~"Bog bodi zahvaljen, ni ga še bilo in ga ne bo,
284 KrcmEl, IV  |       mirno odgovoril cigan in se ni ganil. ~Elija pa se je vrnil
285 KrcmEl, IV  |  Martinovo hišo samo se nihče več ni zmenil, tudi ne za hlev
286 KrcmEl, IV  |           obrazu čutil. ~"Žid nam ni prinesel sreče! Kar je med
287 KrcmEl, IV  |    pobijajo in požigajo." ~Krčmar ni rekel besede, povesil je
288 KrcmEl, IV  |       glavo in je stopil v senco. Ni jim odgovoril naglas, ali
289 KrcmEl, IV  |        kakor visok kres; nihče ga ni gasil, ker je stal na samem
290 KrcmEl, IV  |         na samem in ker tudi vode ni bilo blizu; celó od zidanice
291 KrcmEl, IV  |           se je kadilo. ~"Ničesar ni pozabil, prav ničesar ne!"
292 KrcmEl, IV  |        brada črna. Tudi lopnil te ni tako hudo, da bi se ti bili
293 KrcmEl, IV  |           svojem srcu. Ali srd ga ni potolažil in ne ozdravil.
294 KrcmEl, IV  |           zatisnil oči, spanja pa ni bilo. Natočil si je vina;
295 KrcmEl, IV  |     skelela v oči, upihniti pa je ni maral. ~"Da bi že noč minila,
296 KrcmEl, IV  |         vina prinesi!" ~Od zdolaj ni bilo odgovora. Veter je
297 KrcmEl, V   |      težko se je napravljal; noga ni hotela prestopiti praga,
298 KrcmEl, V   |          prestopiti praga, oko se ni hotelo odvrniti od rodne
299 KrcmEl, V   |           Elijevo krčmo ..." ~Nič ni rekel, tiho je šel pod streho
300 KrcmEl, V   |           že trdno dovolj? Ali še ni ura, da se povrnete? Ali
301 KrcmEl, V   |            da se povrnete? Ali še ni tiste pomladi, ko bo vse
302 KrcmEl, V   |        kakor ti omahuješ; kdor se ni streznil in vzdramil, je
303 KrcmEl, V   |         ker je župnik umrl in ker ni bilo več njegovih pridig
304 KrcmEl, V   |         po vsem prostranem svetu; ni ga pač kraja, kjer še ni
305 KrcmEl, V   |          ni ga pač kraja, kjer še ni stala moja noga. In koder
306 KrcmEl, V   |       megla ob hribu, kadar vetra ni. – O fant, kako grdo so
307 KrcmEl, V   |      bistrejša od moje? Mislim da ni, le večji slepar je. Ampak
308 KrcmEl, V   |        slepar je. Ampak on nikoli ni rekel in ne mislil: majhen
309 KrcmEl, V   |         zavzdihnila; vzdramila se ni. ~"Zbogom, mati!" je rekel
310 KrcmEl, V   |     prišel. Zunaj je bila še noč, ni se še belilo na vzhodu;
311 KrcmEl, V   |              Rekel je, ali stopil ni, temveč je omahnil z životom
312 KrcmEl, V   |           te je klical?" ~Ob oknu ni bilo belega obraza, ki ga
313 KrcmEl, V   |   zasvetila nad hribom. – ~Ponoči ni spal Elija in bal se je
314 KrcmEl, V   |         nasmehnila, vesele besede ni bilo več iz njegovih ust.
315 KrcmEl, V   |         odprl je usta nastežaj in ni vedel, kaj bi odgovoril. ~"
316 KrcmEl, V   |           je bil kakor v omotici; ni več štel in meril besed –
317 KrcmEl, V   |         posebno ponoči, ko spanja ni. Kadar sem pijan, pomislim:
318 KrcmEl, V   |           je ustna, ali smejal se ni. ~"Pa pijva!" ~Prinesel
319 KrcmEl, V   |      popotnega berača! Ali te nič ni sram?" ~Elija je poslušal
320 KrcmEl, V   |         pravi, da je zastrupljen, ni še zastrupljen do konca
321 KrcmEl, V   |         nedeljah ste vriskali, ko ni bilo potrebe, ob ponedeljkih
322 KrcmEl, V   |           je zamajal do cigana. ~"Ni vstal župnik; tovariš in
323 KrcmEl, V   |        usmili!" je rekel cigan in ni ga več bilo; vzela ga je
324 KrcmEl, V   |       videl – kam ta procesija?" ~Ni še dobro premislil, ni se
325 KrcmEl, V   |            Ni še dobro premislil, ni se še dobro vzdramil iz
326 KrcmEl, V   |          in razdejali so vse, kar ni držalo; razsuli so denar
327 KrcmEl, V   |          po tleh, ali nihče se ga ni dotaknil. Vse kote so prebrskali,
328 KrcmEl, V   |           v kaščo, ali antikrista ni bilo. ~Potnik je stal pred
329 KrcmEl, V   |         eden izmed njih: ~"Zgorel ni, zdaj je razodeto. Če bi
330 KrcmEl, V   |        črn od noči." ~"Tudi glasu ni bilo," je rekel drugi. ~
331 KrcmEl, V   |          V zemljo se je udrl, saj ni bil človek!" je rekel eden
332 KrcmEl, V   |              Ostal je v ognju, pa ni zgorel, saj je zlodej sam,"
333 KrcmEl, V   |            črne besede je slišal; ni se ganil, zobje pa so mu
334 KrcmEl, V   |          bil ogenj vroč in velik, ni se je bil dotaknil. ~Ob
335 KrcmEl, V   |   jutranja zarja; človeško oko ga ni videlo več ... ~
336 KrcmEl, VI  |       povodenj opustošila njive. ~Ni se še dobro ohladilo črno
337 KrcmEl, VI  |     sijalo sonce. ~*~Krčmar Elija ni več premišljeval in izpraševal,
338 KrcmEl, VI  |          zastrupil; tudi glava ga ni več bolela in strahov se
339 KrcmEl, VI  |          več bolela in strahov se ni več bal. Ne v srce, ne v
340 KrcmEl, VI  |        bal. Ne v srce, ne v obraz ni bil več podoben tistemu
341 KrcmEl, VI  |           osojniško; tudi tistemu ni bil podoben, ki je prijazno
342 KrcmEl, VI  |    dotikala belega zidu. Elija je ni dal posekati in skrbno je
343 KrcmEl, VI  |         in je pil, dokler mu roka ni omahnila. Dolenjska in štajerska
344 KrcmEl, VI  |           izpraznil prvi kozarec, ni bilo nobene hude misli več
345 KrcmEl, VI  |           ozrl po izbi. Grajžarja ni bilo nikjer, duri so bile
346 KrcmEl, VI  |          kakor lipovi svetniki!" ~Ni mu sedel več Grajžar nasproti,
347 KrcmEl, VI  |           se in pij!" ~Tudi Kovač ni pil; Elija pa je trčil in
348 KrcmEl, VI  |         grlo!" ~Ali tudi Martinov ni pil; strmel je dolgo na
349 KrcmEl, VI  |    zdravje tvojih sinov!" ~Potnik ni trčil; kakor vešča v grmu
350 KrcmEl, VI  |       dokler je čas!" ~Ali cigana ni bilo; ob puntarski noči
351 KrcmEl, VI  |   puntarski noči je izginil in se ni več prikazal. ~"Vsega sem
352 KrcmEl, VI  |         še za njenim hrbtom nihče ni pljunil. Tudi njeno ime
353 KrcmEl, VI  |           pljunil. Tudi njeno ime ni bilo krščansko; Elija jo
354 KrcmEl, VI  |       Elija živo človeško družbo, ni bilo več duhov in prikazni,
355 KrcmEl, VI  |         in se je peljal v mesto. ~Ni še minilo pol leta, ko je
356 KrcmEl, VI  |           in o zvestobi še besede ni?" ~Izis se mu je v lice
357 KrcmEl, VI  |            tukaj je lice!" ~Elija ni udaril. ~Še tisti večer
358 KrcmEl, VI  |     ponočni gostje. Ali Elija jih ni vabil, tudi jih ni prijazno
359 KrcmEl, VI  |      Elija jih ni vabil, tudi jih ni prijazno pozdravljal, temveč
360 KrcmEl, VI  |           Grajžar se niti umaknil ni in kozarec je padel na tla,
361 KrcmEl, VI  |     tretjikrat, je ležal v kleti, ni izpregovoril besede in ni
362 KrcmEl, VI  |         ni izpregovoril besede in ni spoznal nikogar. ~Popil
363 KrcmEl, VI  |    popotnik, in v kleti ležiš, ki ni več tvoja!" ~"Nalij mi!" ~"
364 KrcmEl, VI  |          se mi je le sanjalo? Ali ni bila to le predpustna burka?" ~"
365 KrcmEl, VI  |           le predpustna burka?" ~"Ni predpustna burka! Tri leta
366 KrcmEl, VI  |      stopil je na cesto. Dolgo že ni videl svetlega dne in pred
367 KrcmEl, VI  |        kamor bo noga ukazala; saj ni na svetu le ena dolina osojniška –
368 KrcmEl, VI  |      hribu!" ~Premišljeval je, pa ni ne videl in ne slišal. Prah
369 KrcmEl, VI  |          kakor ptica od neba; uho ni slišalo ne kopit in ne vriskanja. ~
370 SimnuS, I   |          boš sam popil. ~Šimen se ni prerekal ne z Bogom, ne
371 SimnuS, I   |       Tako je storil, ampak smrti ni bilo. Lačen je bil, truden
372 SimnuS, I   |       starcu suhe skorje?" ~Dolgo ni premišljeval. Zakaj prišel
373 SimnuS, I   |         je začudil. ~"Kako bi, ko ni dela? Star sem, dajte, da
374 SimnuS, I   |           in je rekel, da pravica ni živa stvar, ki jo človek
375 SimnuS, I   |           otroke. ~Prerekal pa se ni z Bogom in ne z ljudmi,
376 SimnuS, I   |           let sem koprnel, dokler ni umrlo navsezadnje še koprnenje
377 SimnuS, I   |           Tako je preudaril in se ni prepiral z nikomer. ~Gnali
378 SimnuS, I   |           starih kosti!" ~Ali Bog ni dal. Železni voz je vozil
379 SimnuS, I   |           in beraška. Šimen pa si ni delal hudih skrbi. "Treba
380 SimnuS, I   |            pravite?" ~Tudi spomin ni več spoznal teh lepih krajev.
381 SimnuS, I   |             je vprašal Šimen, ker ni poznal kraja in pa tudi
382 SimnuS, I   |           ga pitali! – Ali te nič ni sram?" ~"Čemu bi me bilo
383 SimnuS, II  |         županu. Prav nič prijazno ni gledal župan, tudi ni prav
384 SimnuS, II  |    prijazno ni gledal župan, tudi ni prav nič prijazno pozdravil. ~"
385 SimnuS, II  |            nadloga!" ~Šimen pa se ni zmenil za take oči in za
386 SimnuS, II  |          Šimen se je nasmehnil. ~"Ni treba delavcu, da bi hranil,
387 SimnuS, II  |          da umri človek tam, kjer ni živel in da uživaj miloščino
388 SimnuS, II  |     uživaj miloščino tam, kjer je ni dajal! – Svet stoji na glavi,
389 SimnuS, II  |         vsega hudega in se nikoli ni prerekal. Še povedati se
390 SimnuS, II  |       prerekal. Še povedati se mu ni zdelo potrebno, da je truden
391 SimnuS, II  |       številka devetindevetdeseta ni bila na svetu božjem drugega
392 SimnuS, II  |          ali na osojniški zemlji? Ni razmaknjeno, ne premaknjeno;
393 SimnuS, II  |         ožgano kamenje je ostalo; ni se ga človek dotaknil: osat
394 SimnuS, II  |       pripadlo Osojnici. Nihče se ni zmenil za tisto kamenje
395 SimnuS, II  |            čegavo da je, zato ker ni bilo vredno prepira. Le
396 SimnuS, II  |   poslednjih gostačev; nikomur pa ni bilo več v spominu, če so
397 SimnuS, II  |         do tal kakor slama. Nihče ni gasil; počemú? Pepel je
398 SimnuS, III |                          III  Pot ni bila dolga in tudi ne strma;
399 SimnuS, III |           morda na vekomaj, da ga ni priganjal birič. ~"Stopi!
400 SimnuS, III |         dvanajst debelih ur! – Če ni zmote v krstnem pismu, kaj
401 SimnuS, III |           doživel do konca, ko še ni živel. Kjer sem delal jaz,
402 SimnuS, III |         taka, kdo bi se prerekal! Ni ji treba, postavi, skrbeti
403 SimnuS, III |           za starost, ker starcev ni. Le jaz edini delam sitnost
404 SimnuS, III |          ampak izkazalo se je, da ni doma iz Prisojnice, temveč
405 SimnuS, III |         Bog z vama!" ~Birič pa se ni vdal, temveč je razlagal
406 SimnuS, III |       biriču pa se je zazdelo, da ni prijetno prerekati se na
407 SimnuS, III |           že vedel zakaj! Pa tudi ni krščansko, da govoriš o
408 SimnuS, III |     kolikor poznam tega Martinca, ni bil nikoli nič prida. Lahko
409 SimnuS, III |          na tej zemlji osojniški, ni počitka zate!" ~"Morda le
410 SimnuS, III |           trušč, tako da spočetka ni bilo mogoče razločiti nobene
411 SimnuS, III |           ga je odrival. Šimen se ni branil in tudi ni zinil
412 SimnuS, III |        Šimen se ni branil in tudi ni zinil besede. ~"Pa vendarle
413 SimnuS, III |           občanov. ~"Slišali ste! Ni mu do pravice, do tiste
414 SimnuS, III |          je visel med njima in se ni branil ne z besedo, ne z
415 SimnuS, III |          prisojniški svet, dokler ni zadnja sodba izrečena!" ~
416 SimnuS, III |     divjala tako neznansko, da se ni polegel prah pol ure za
417 SimnuS, IV  |   neizmernim bogastvom. Ali zlato ni omamilo njegovega srca in
418 SimnuS, IV  |         omamilo njegovega srca in ni ga navdalo z napuhom. V
419 SimnuS, IV  |        domovino, a glej, domovina ni pozabila nanj, spoznala
420 SimnuS, IV  |          Izpusti!" – Osojniški pa ni izpustil, temveč je kričal
421 SimnuS, IV  |           in kako bi sodil, da se ni pripeljal v zlati kočiji,
422 SimnuS, IV  |         sanje. Ko se je vzdramil, ni ležal več na hrbtu, temveč
423 SimnuS, IV  |     preveč, če si kričal. Nikogar ni zdaj, da bi ti postiljal,
424 SimnuS, IV  |          velja pravica, ki otroku ni veljala! Pa kaj je bilo
425 SimnuS, IV  |           bila ura, da bi užival, ni bilo bogastva nikjer. Tako
426 SimnuS, IV  |          lačen in žejen in pa ker ni imel drugačnega opravila. ~
427 SimnuS, IV  |          da je Šimen omahnil. Nič ni rekel, ker mu je bil jezik
428 SimnuS, IV  |      glavo. ~Birič prisojniški pa ni maral, da bi le sosed njegov
429 SimnuS, IV  |          ob njegovem grehu, ki ga ni!" ~Take modrosti je poslušal
430 SimnuS, IV  |           mnogoterim izkušnjavam; ni se bila zalezla vanj setev
431 SimnuS, IV  |    kričali in kvantali, dokler se ni do dobrega znočilo. ~Šimen
432 SimnuS, IV  |           sem!" je rekel; nato pa ni izpregovoril več, le ustna
433 SimnuS, V   |  zasopljen in je skočil z voza. ~"Ni še izkazana!" je odgovoril
434 SimnuS, V   |    njegovo hinavščino. Še pol ure ni minilo, pa je razglasila:
435 SimnuS, V   |      njegovi pravici v obraz! Nič ni razodeto, ne izkazano in
436 SimnuS, V   |         desnim na prisojniško, pa ni pokimala ne na desno in
437 SimnuS, V   |          v sanjah besede županov; ni se mu hotelo, da bi odprl
438 SimnuS, V   |       privadil trdemu kamenju, da ni čutil bolečine, tudi glad
439 SimnuS, V   |       prerekala do polnoči, da se ni oglasil osojniški birič.
440 SimnuS, V   |        Šimna za ramo, Šimen pa se ni ganil, še zastokal ni. ~"
441 SimnuS, V   |          se ni ganil, še zastokal ni. ~"Ali se je potuhnil, ali
442 SimnuS, V   |           drugo ramo, pa tudi nič ni opravil. ~"Zini, če si živ!" ~
443 SimnuS, V   |        bil bistra glava in nikoli ni brez potrebe zapravljal
444 SimnuS, V   |    biričevih besedah. In na svetu ni še bilo tako imenitnega
445 SimnuS, V   |   poslušali: njih modrost pa tudi ni imela daljših nog od županje
446 SimnuS, V   |    osojniškega, ki drugače nikoli ni govoril. ~"Dajmo vsak pol!"
447 SimnuS, V   |           sta čakala, odgovora pa ni bilo; Šimen se ni ganil,
448 SimnuS, V   |     odgovora pa ni bilo; Šimen se ni ganil, prijazno se je smehljal
449 SimnuS, VI  |          do te pozne ure se Šimen ni prerekal, če ga je udarila
450 SimnuS, VI  |          udarila ga je mnogokdaj; ni se pritoževal, če je bil
451 SimnuS, VI  |         lačen in žejen mnogokdaj; ni godrnjal, če ga je pestila
452 SimnuS, VI  |         pestila tuja oblast, tudi ni izpraševal, odkod da je
453 SimnuS, VI  |        Ležal je na kamenju, pa ga ni več čutil; še vedel ni več,
454 SimnuS, VI  |         ga ni več čutil; še vedel ni več, kje da leži in čemu.
455 SimnuS, VI  |         Ali zaradi tega spoznanja ni bil prav nič žalosten; celo
456 SimnuS, VI  |        ovira in sitnost, zato ker ni iz papirja. Ampak kdo bi
457 SimnuS, VI  |        jed in v koliki meri. Prej ni vprašala, ne pisala. Tudi
458 SimnuS, VI  |         pomislil Šimen. "Prej čas ni dal, zdaj noge ne dadó.
459 SimnuS, VI  |            Ampak če mi to veselje ni dovoljeno, pa si izberimo
460 SimnuS, VI  |            In Šimen, ki se nikoli ni prerekal, je sklenil roke
461 SimnuS, VI  |     pogledal v zvezde. Brez greha ni bilo njegovo srce, ali bilo
462 SimnuS, VI  |          kateri uri in čemú. "Saj ni pobegnil, saj leži tam!"
463 SimnuS, VI  |      birič, ki je bil razumen, pa ni odgovoril prav nič prijazno: ~"
464 SimnuS, VI  |           kjer je ležalo! Duša pa ni bila v najini oblasti, tudi
465 SimnuS, VI  |            Prišel je, ko ga nihče ni klical, prinesel nam je
466 SimnuS, VI  |          sama se je potila, on pa ni čakal, kakor se je spodobilo
467 SimnuS, VI  |      pogledati, če je res, ali če ni res, da nam je tako nekrščansko
468 SimnuS, VI  |           obtipanjem rok samih še ni povedano, da se duša več
469 SimnuS, VI  |        šel po svojih potih in nič ni vprašal. Če bi odgovarjali
470 SimnuS, VII |          slanine dober kos!" ~Ker ni bilo odgovora od nikoder,
471 SimnuS, VII |      tistem trenotku se še nikoli ni prestrašil osojniški birič.
472 SimnuS, VII |        močno zazibalo, da se noga ni več prestopila. Biriča je
473 SimnuS, VII |          srce mu je upadlo. ~"Kaj ni ležal prej na desni strani?
474 SimnuS, VII |       Zdaj pa ležé ob životu! Kaj ni imel zatisnjenih oči? Zdaj
475 SimnuS, VII |         miru krščanskim ljudem!" ~Ni si upal birič, da bi stopil
476 SimnuS, VII |           spali. Bog sam vedi, če ni temu ali onemu med vami
477 SimnuS, VII |       bilo čudnega, če ta nadloga ni bila nadloga in ta Šimen
478 SimnuS, VII |         povesili glavo in nikomur ni hotela beseda z jezika. ~"
479 SimnuS, VII |          je; če se ta prekanjenec ni lagal!" je rekel prisojniški
480 SimnuS, VII |        občinskim možem so nikamor ni mudilo; postajali so in
481 SimnuS, VII |       premišljevali, pobegniti pa ni bilo mogoče nikamor, zakaj
482 SimnuS, VII |      trudna procesija; vsa pot pa ni bila daljša za zdrave noge,
483 SimnuS, VII |        Ali je duša v njem, ali je ni?" ~"Bog razsodi!" ~Tako
484 SimnuS, VII |         prijela sta in stresla. ~"Ni duše več v njem – njega
485 SimnuS, VII |         izdihnil že zdavnaj in da ni prav nič kolovratil; pač
486 SimnuS, VII |         rekel in je dalje pil." ~"Ni slabo sodil, čeprav je bil
487 SimnuS, VII |          niso izrešetali. Jed nam ni teknila, pijača nam je presedala,
488 SimnuS, VII |         je presedala, počitek nam ni bil dan. Ali kakor je nadloga
489 SimnuS, VII |   povedano v pismu!" ~"Postava še ni govorila zadnje besede,
490 SimnuS, VII |           svetu!" ~"Če postava še ni govorila, pa naj v božjem
491 SimnuS, VIII|           se je izgovarjal: ~"Saj ni potrjeno, da je iz naše
492 SimnuS, VIII|          naše fare in tudi nikjer ni zapisano, da je bil veren
493 SimnuS, VIII|          ga je zavrnil: ~"Kristus ni vprašal bolnika, iz katere
494 SimnuS, VIII|           je bilo prazno, nadloge ni bilo na njem. ~Nihče se
495 SimnuS, VIII|           bilo na njem. ~Nihče se ni upal blizu; od daleč sta
496 SimnuS, VIII|       sape in nihče izmed njih se ni ozrl. ~*~Zdaj pa ni konec
497 SimnuS, VIII|       njih se ni ozrl. ~*~Zdaj pa ni konec te zgodbe, temveč
498 SimnuS, VIII|            Saj vidiš, da koleselj ni za dva!" ~"Se bom že stisnil,
499 SimnuS, VIII|           bom že stisnil!" ~Župan ni pogledal nikamor, ali podil
500 SimnuS, VIII|         in vinski je bil. Ne meje ni videl in ne strahotnega