Part, Chapter

 1 DvehMl, III|     šibila in glava mu je klonila globoko. ~"Vsega je konec nekoč,
 2 DvehMl, IV |          občutila; zavzdihnila je globoko in je zaspala. ~Kakor je
 3 DvehMl, V  |      zvečer v svojo samotno izbo; globoko upognjen je romal po izbi
 4 DvehMl, VI |      lepše!" ~Mana je zavzdihnila globoko, trepetala je in mraz ji
 5 DvehMl, VII|          ukradel." ~Sklonil se je globoko in je govoril tišje: ~"Ravnala
 6 DvehMl, VII|            kakor si!" – ~Pavle je globoko zavzdihnil, nato pa je spal
 7 KrcmEl, I  |       fare. Grad ni bil več skrit globoko v gori, temveč je stal na
 8 KrcmEl, II |           mokra tla, sliši jezero globoko spodaj; tako zamolklo šumi,
 9 KrcmEl, II |      nameril v hrib, je še slišal globoko iz doline ciganov kričavi
10 KrcmEl, III|        pozdravil. Hrbet mu je bil globoko upognjen, težko culo je
11 KrcmEl, III| pozibavalo, gola glava je klonila globoko na prsi. Pod tepko je ležala
12 KrcmEl, V  |      njegova mladost; sto klafter globoko zakopana, da je nobena sila
13 KrcmEl, V  |            Sédel je za mizo in je globoko povesil glavo. ~"Ali so
14 SimnuS, I  |         da se je zemlja že za ped globoko usedla pod njegovimi nogami.
15 SimnuS, I  |     premišljeval, klonil je glavo globoko do kolen in je zadremal.
16 SimnuS, II |           da so se mi noge za ped globoko udrle v tla. Zdaj pa moje
17 SimnuS, VI |         je posušil, vzdihnila sta globoko. In iz strahu in hude slutnje