Part, Chapter

 1 DvehMl, II |    morje med nama." ~Le tisti čas je bila Mana sama, ko je
 2 DvehMl, II |     vzbudila se je ob mraku. "Čas je, mislim," je tiho rekla
 3 DvehMl, II |    pogledala v obraz. ~"Če je čas, pa pojdiva," je rekel Pavle
 4 DvehMl, IV |      Tudi tebi še pride tisti čas, le zvesto hrani spomin
 5 KrcmEl, III|        pa je rekel: Saj je še čas! – in se je napotil v krčmo.
 6 KrcmEl, III|    Ali da bi se vzdignili?" ~"Čas je," se je smejal cigan
 7 KrcmEl, III|   vrane in daleč je še vojske čas." ~Potnik se je vzdramil,
 8 KrcmEl, III|      je ukazal: Vzdignimo se, čas je! Pa sem zgrabil za to
 9 KrcmEl, III|     Tisti, ki je rekel, da je čas, se je grdo zlagal; zasmehoval
10 KrcmEl, III| zasmejal, in smejal se je ves čas, ko je hodil za procesijo,
11 KrcmEl, IV |       in je podvil svetilko. "Čas je, pozna je že ura." ~Martinov
12 KrcmEl, V  |       čez noč! Jaz pa pojdem; čas je že in zadnja ura; da
13 KrcmEl, V  |     še devetkrat bolj črna. – Čas je, da se napotiš, niti
14 KrcmEl, VI |       štiri strani, dokler je čas!" ~Ali cigana ni bilo; ob
15 SimnuS, I  |      da človek kosi, kadar je čas kosila, in da večerja, kadar
16 SimnuS, I  |       in da večerja, kadar je čas večerje; vse drugo se bo
17 SimnuS, VI |      je pomislil Šimen. "Prej čas ni dal, zdaj noge ne dadó.