Part, Chapter

 1 DvehMl, I   |         Pavle, in nikoli ne bom žalostna. Bog vedi, morda bo trpljenja
 2 DvehMl, I   | spremenilo, Pavle, ker sva bila žalostna do smrti. Kaj nisi rekel
 3 DvehMl, I   |       bila, nisva več kajžarja. Žalostna sva bila, nisva več žalostna.
 4 DvehMl, I   |    Žalostna sva bila, nisva več žalostna. Zvezde poglej! Zasmehovale
 5 DvehMl, II  |  Pavleta je stresel mraz; kakor žalostna misel je šinilo mimo njegovega
 6 DvehMl, II  |       Pavle in Mana pa sta bila žalostna. ~"Kakor da bi nama bilje
 7 DvehMl, IV  |            Povej, zakaj si tako žalostna, da še govoriti ne maraš
 8 DvehMl, IV  |        in s spoznanjem?" je vsa žalostna odgovorila Mana. "Preveč
 9 DvehMl, VI  |         moja največja bridkost. Žalostna sem, ali do smeha mi je,
10 DvehMl, VI  |      nikar nič ne misli, da sem žalostna in da jokam. Rada te imam
11 DvehMl, VIII|             Če mu pišem, da sem žalostna, se ne povrne." ~"Je že
12 DvehMl, VIII|       koj obesi. Piši mu, da si žalostna, pa te pride tolažit, če
13 KrcmEl, II  |       rodni sin!" ~Mana je bila žalostna, pa je rekla: ~"Zdaj izpričaj!
14 KrcmEl, II  |       culi ni drugega nič, nego žalostna zgodba." ~"Še zgodbo zase
15 KrcmEl, III |         je zagodel, ali bila je žalostna romarska pesem. ~"Ali se
16 KrcmEl, VI  |        ko se je vlekla ob rebri žalostna procesija v hrib. Do pasú