| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] kajžarji 1 kako 103 kakó 1 kakor 444 kakšen 3 kakšna 9 kakšne 2 | Frequency [« »] 694 na 583 bi 506 ni 444 kakor 430 še 418 si 412 ali | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances kakor |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | ti tod, jaz pojdem ondod, kakor si rekel!" ~"Bog in ti in 2 DvehMl, I | smejal in bi zavriskal, kakor vriskajo tam doli! – Mimo 3 DvehMl, I | že! Ta dva se imata rada, kakor se midva imava; mlada sta, 4 DvehMl, I | midva imava; mlada sta, kakor sva midva mlada; ustvarjena 5 DvehMl, I | midva mlada; ustvarjena sta kakor midva, jesta in pijeta in 6 DvehMl, I | jesta in pijeta in živita kakor midva. Ali tádva svatujeta 7 DvehMl, I | Obema je bilo tako pri srcu, kakor da ju pozdravlja vas in 8 DvehMl, I | tam, kamor gredo zvezde kakor v procesiji!" ~Z zvezdami 9 DvehMl, I | da je treba le še poseči, kakor po jabolku na veji. ~"Budalo, 10 DvehMl, I | Tako pa sedim in se cmerim, kakor berač pred cerkvijo. Storil 11 DvehMl, I | pred cerkvijo. Storil bom, kakor so mi zdajle zvezde ukazale – 12 DvehMl, I | ali še več – vse bo minilo kakor praznik, ker se imava rada." ~ 13 DvehMl, I | ne bom stala pred tabo, kakor stojim nocoj! Ne bo treba, 14 DvehMl, I | je tako svetlo pred nama, kakor da bi videla do konca – 15 DvehMl, I | veselja in brez belega kruha, kakor je živel moj oče; da umrjem, 16 DvehMl, I | da umrjem, zgoden starec, kakor je on umrl? Ni potreba – 17 DvehMl, I | oči so bile tako svetle, kakor da so odsevale zvezde v 18 DvehMl, I | lepše svetijo. ~"Vidim te, kakor podnevi," je rekel Pavle. ~" 19 DvehMl, I | na nebu?" ~Tako vesela, kakor sta bila, sta se prijela 20 DvehMl, I | šla tvoja beseda v srce kakor brušen nož. Zdaj pa sem 21 DvehMl, I | nama vse tako spremenilo, kakor da bi trenil!" ~"Zato se 22 DvehMl, I | roki, visoka in vesela, kakor nevesta in ženin, sta šla 23 DvehMl, I | samotna, pa sva se skrivala kakor gobavca," se je smejal Pavle. ~" 24 DvehMl, I | Pavle. ~"Pa sva jokala, kakor dvoje sirot brez matere 25 DvehMl, I | pozdravlja, ker sva vesela, kakor je sama, in ker jo imava 26 DvehMl, I | spremenilo!" je vzkliknil Pavle. "Kakor da je božja roka ukazala. 27 DvehMl, I | odgovorila Mana. ~Šla sta, kakor sta bila, roko v roki, naravnost 28 DvehMl, II | II Kakor sta se domenila, tako sta 29 DvehMl, II | da gledata okni za njim, kakor dvoje žalostnih, očitajočih 30 DvehMl, II | da bi se veselil s teboj. Kakor ti je dom siroten in ubog, 31 DvehMl, II | Poslušaj njegovo besedo, kakor da bi mater poslušal!" ~ 32 DvehMl, II | oči." ~Pavletu pa je bilo, kakor da se poslavlja od matere – 33 DvehMl, II | ali oboje vidim pred seboj kakor svojo dlan, nič mi ni skritega; 34 DvehMl, II | Meni pa je srce malodušno, kakor otroku, ki kliče po materi!" ~ 35 DvehMl, II | pobožala tisto kamenito grudo, kakor mati spečega otroka, kakor 36 DvehMl, II | kakor mati spečega otroka, kakor sin mrtvo mater. ~Take misli 37 DvehMl, II | za zmerom; bodite veseli, kakor sem jaz vesela." ~Ali Mana 38 DvehMl, II | Tako se ji je zazdelo, kakor da jih prej ni videla in 39 DvehMl, II | so ji bile noge težke, kakor da je romala že dolge ure. 40 DvehMl, II | ali vlekla jo je k tlom, kakor da je bilo kamenje v nji. ~" 41 DvehMl, II | otrla lica. ~"Ona je vesela, kakor na svatbo prihaja; kaj poreče, 42 DvehMl, II | grla in oči so bile kalne kakor poprej. ~Sešla sta se pod 43 DvehMl, II | Sešla sta se pod vasjo, kakor sta se bila domenila. Pavle 44 DvehMl, II | težka kaplja iz oblakov, kakor solza od neba, je padla 45 DvehMl, II | Pavleta je stresel mraz; kakor žalostna misel je šinilo 46 DvehMl, II | tako gosta in iznenada, kakor da se je nebeško vedro prevrnilo. ~ 47 DvehMl, II | bilo obema tako pri srcu, kakor da se je nebo razjokalo; 48 DvehMl, II | Pavleta je zgrabilo v grlu kakor s pestjo in molčal je. ~ 49 DvehMl, II | je pomežiknil. ~"Vidva, kakor oči kažejo, se pač ne peljeta 50 DvehMl, II | Služit!" Zgodilo se je, kakor da je mrzla sapa pihnila 51 DvehMl, II | je rekel drugi kmet. "Kakor pred kugo bežé in koliko 52 DvehMl, II | pa sta bila žalostna. ~"Kakor da bi nama bilje prepevali," 53 DvehMl, II | vse pusto in sivo v dežju; kakor razmočena, umazana plahta 54 DvehMl, II | je rekel Pavle. "Pojdiva, kakor gredo drugi in če ugledava 55 DvehMl, II | upanja tako malo v njih, kakor ga je v meni, ne povrne 56 DvehMl, II | pametne in resnične besede, kakor so govorili. Ne kruh maslen, 57 DvehMl, II | vprašala za cesto in hišo, kakor je imela Mana na papirju 58 DvehMl, II | Hiša je bila čisto blizu, kakor da sta bila šla ponevedoma 59 DvehMl, II | molčala. Mračilo se je hitro kakor nikoli; okna na drugi strani 60 DvehMl, III | III Lilo je kakor iz vedra, ko je Pavle zadel 61 DvehMl, III | daleč. ~"Je že tako sojeno, kakor je sojeno," je rekel Pavle. " 62 DvehMl, III | ki se je sklonil do njega kakor izpod oblakov; ves blag 63 DvehMl, III | njen obraz pa je ugasnil kakor sveča v vetru. ~"Hudo sanjaš, 64 DvehMl, III | prejšnjega. ~"Prestal bom pot, kakor že je; da bi le drugo vse!" 65 DvehMl, III | bolele in truden je bil, kakor da devet dni ni jedel in 66 DvehMl, III | nizdol; prestopal se je kakor starec ob palici. "Močan 67 DvehMl, III | stale v vodi tako mirno, kakor na suhi zemlji; le tiste 68 DvehMl, III | Ameriko!" si je mislil. "Ta je kakor ime na poštnem pismu; izgubili 69 DvehMl, III | temveč da begajo in hlastajo, kakor od greha gnani, in da nobeden 70 DvehMl, III | kriče venomer in vsi hkrati, kakor legijon pijanih žganjarjev. 71 DvehMl, III | bili spravili popotnike. ~Kakor snopje so ležali tam na 72 DvehMl, III | Žganje pa je bilo močno kakor ogenj in se je razpalilo 73 DvehMl, III | v to žalostno loterijo, kakor sem stavil jaz. Boljše, 74 DvehMl, III | čase, pa prejde ta teden, kakor mine huda ura." ~Napol v 75 DvehMl, III | obraz. Lojze je čakal nanj, kakor sta si bila pisala in spoznal 76 DvehMl, III | tako umazana in kričava, kakor talijanske beznice! Prigrizni, 77 DvehMl, III | smejal; resno je gledal, kakor da ga je bila nenadoma obšla 78 DvehMl, III | stari domovini – in to je kakor pozdrav od onkraj morja. 79 DvehMl, III | Pavletu je šlo do srca kakor zimski hlad. ~"Torej praviš, 80 DvehMl, III | bilo teh besed, ki so bile kakor oznanilo: prišel si, da 81 DvehMl, III | naših krajev in ker si fant, kakor je treba. Kaj naj bi te 82 DvehMl, III | Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor težka senca. ~"Nocoj boš 83 DvehMl, III | trdno in sladko je spal, kakor že ne od tistega dne, ko 84 DvehMl, III | zdelo pusto in neprijazno, kakor bahat lakomnež. ~"Če bi 85 DvehMl, III | Lojze. ~Pavleta je zabolelo, kakor da ga je tuja roka udarila 86 DvehMl, III | vprašal zaradi tebe, ali kakor zakleto je! Zdi se mi prav 87 DvehMl, III | dočakali!" ~Pavletu pa je bilo, kakor da mu je črna senca pošepnila 88 DvehMl, III | od gladu umrlo, od gladu, kakor še pes ne pogine, ki najde 89 DvehMl, III | petdeseterimi, ki poginejo, kakor še pes ne pogine?" Tisti 90 DvehMl, III | tako me rada imej, Manca, kakor te jaz imam rad, pa bo vse 91 DvehMl, IV | tako brž boš pozabila nanj, kakor on nate! – Dokler večerje 92 DvehMl, IV | visela obleka tako nagosto, kakor v štacuni: jopiči vsake 93 DvehMl, IV | bogastvo in je rekla: ~"Vse to, kakor je, bi bila že dota za kajžarjevo 94 DvehMl, IV | Bodi mi sreča prijazna, kakor je tej bila, pa so brez 95 DvehMl, IV | svečo v obraz. "Glej jo, kakor otrok je zaspala; do dobrega 96 DvehMl, IV | mirno in brez bridkosti, kakor da je o dežju in blatu govorila. " 97 DvehMl, IV | oči, ali dolgo ni zaspala, kakor je bila trudna. Vesele so 98 DvehMl, IV | njeno srce pa so padale kakor kamen za kamnom. ~Ko se 99 DvehMl, IV | vedó, kaj nosijo na dlani, kakor otrok ne ve, če ima v roki 100 DvehMl, IV | Prišla sem kmetica v mesto, kakor si ti prišla; da sem takrat 101 DvehMl, IV | se ti tako dobro godilo, kakor se meni godi!" ~"Povej, 102 DvehMl, IV | tleh, je bila tako trudna, kakor da je vse od težkega kamna, 103 DvehMl, IV | globoko in je zaspala. ~Kakor je bil prvi dan, taki so 104 DvehMl, IV | četvero prostornih izb. Ali kakor je storila in kamor je šla, 105 DvehMl, IV | ne žalim? Beseda jim je kakor pljunek!" ~"Ne le njim! 106 DvehMl, IV | veselje. Šla si za srečo, kakor smo mi vsi šli, kakor so 107 DvehMl, IV | srečo, kakor smo mi vsi šli, kakor so jo vsi iskali in kakor 108 DvehMl, IV | kakor so jo vsi iskali in kakor je nihče našel ni. Če si 109 DvehMl, IV | Pa mu boš vse povedala, kakor je?" se je Hanca žalostno 110 DvehMl, IV | nasmehnila. ~"Tako bom pisala, kakor je v mojem srcu!" je odgovorila 111 DvehMl, IV | se." ~"Tako bom pisala, kakor ga imam rada," je rekla 112 DvehMl, IV | tako rad me imej, Pavle, kakor te jaz imam rada, pa bo 113 DvehMl, IV | vesel. Le tako misli name, kakor jaz nate mislim, pa se bo 114 DvehMl, IV | Zato, ker ga imam rada, kakor me on ima rad!" je odgovorila 115 DvehMl, V | tovariš?" ~"Brez posla, kakor ti! Petsto nas je, ki so 116 DvehMl, V | slovesa, meni nič tebi nič, kakor nadležnega berača! Kaj le 117 DvehMl, V | ničesar. Tolažba jih omami, kakor močna pijača; zato ne čutijo 118 DvehMl, V | zato ne čutijo lakote, kakor je žganjar ne čuti. Jaz 119 DvehMl, V | je devetkrat bolj bolan, kakor da se ni nikoli z upanjem 120 DvehMl, V | kuštrav se plazi ob zidu kakor pijanec, nikogar ne vidi 121 DvehMl, V | tresel: ~"Kar reci, Lojze, kakor misliš; saj nimam pravice, 122 DvehMl, V | pa ostanem ter bom živel, kakor živé tisti ljudje, ki iščejo 123 DvehMl, V | potreba, da bi tako živel, kakor tisti, in da bi pobiral 124 DvehMl, V | misli, dokler se je dalo in kakor so prišle siloma in ponevedoma, 125 DvehMl, V | se je spomnil na Mano in kakor goreč ogenj se mu je izlilo 126 DvehMl, V | sramoto, rajši poginem, kakor si rekel, da jih pogine 127 DvehMl, V | Glej, šel sem na pot kakor otrok in od otroka sem se 128 DvehMl, V | Takrat je bilo Pavletu, kakor da je izpregledal. Nadvse 129 DvehMl, V | Lahko stopi ona predme, kakor je; jaz ne morem!" ~Lojze 130 DvehMl, V | pošteno napil se bom za slovo, kakor je potreba!" ~Nagnil je 131 DvehMl, V | Pijva!" je vzkliknil Lojze, kakor da ni slišal tistih besed. ~" 132 DvehMl, V | Pavletu pa je ležalo na srcu kakor črn kamen; vesela beseda 133 DvehMl, V | napotila do barke. ~"Tako je, kakor sem rekel," je govoril Lojze 134 DvehMl, V | Lojze spotoma. "Potrpi, kakor pač moreš; saj si mlad, 135 DvehMl, V | bila vsa mrzla in potna, kakor roka bolnikova. ~"Vesel 136 DvehMl, V | samote; tako mu je bilo, kakor da so se tla zamajala pod 137 DvehMl, V | bil tako slab in plahoten, kakor otrok, ki je izgrešil pot 138 DvehMl, V | je ni tako ljubil v srcu, kakor ob tisti žalostni uri. Z 139 DvehMl, V | tako bistro in razločno, kakor je poprej ni videl z bdečimi 140 DvehMl, V | lepo staro pesem, sliši jo kakor materin pozdrav od onstran 141 DvehMl, V | bridkost, tako, da je zastokal, kakor z nožem ranjen. Rekel je: " 142 DvehMl, VI | vsemi in nič manj glasno, kakor gospa sama. ~"Če te udari, 143 DvehMl, VI | Hude besede so lile nanjo kakor večna ploha, pa se ni več 144 DvehMl, VI | tako malo za mestno službo, kakor jaz za polje in senožet. 145 DvehMl, VI | Mana je odgovorila: ~"Kakor si rekla tisti prvi večer, 146 DvehMl, VI | Prav tako nama je bilo, kakor da nama je paradiž že blizu, 147 DvehMl, VI | na svetu. Šla sta v svet, kakor je šel Pavliha pravice iskat. 148 DvehMl, VI | misliti ne maram, da trpi, kakor jaz trpim! Nalašč si me 149 DvehMl, VI | bojim." ~"Da bi le bilo, kakor misliš. Bog ti blagoslovi 150 DvehMl, VI | sama še otrok." ~"Vse je, kakor si rekla," je odgovorila 151 DvehMl, VI | po pravici mu razodeni, kakor je bilo in kakor je. Če 152 DvehMl, VI | razodeni, kakor je bilo in kakor je. Če te res ima rad, ne 153 DvehMl, VI | nikoder. – Piši in razodeni, kakor sem rekla!" ~"Ne morem!" 154 DvehMl, VI | sprejela in pozdravila, kakor da se je vrnil vesel in 155 DvehMl, VI | bila!" ~"Če te ima rad, kakor ga ti imaš, ne bo govoril 156 DvehMl, VI | bo govoril nič drugače, kakor si ti zdaj govorila!" ~" 157 DvehMl, VI | grenkejše. Zdelo se ji je, kakor da je bila ogoljufala njegovo 158 DvehMl, VI | ves razcapan in blaten, kakor da je bil prišel z dolge 159 DvehMl, VI | Bog ne tepe takih otrok, kakor sta vidva! Pošlji svoje 160 DvehMl, VI | v haljo, ki je bila šita kakor iz enega kosa in je segala 161 DvehMl, VI | napol siromašno opravljenih, kakor da je bil kupljen vsak stol 162 DvehMl, VI | govoril gladko in mirno, kakor da je sedel doma za pečjo. ~" 163 DvehMl, VI | Manca, tako lep in bel, kakor si!" je vzkliknila. ~Mana 164 DvehMl, VI | velikimi očmi in je rekla tiho, kakor da bi šepetala v cerkvi: ~" 165 DvehMl, VI | pod roko. Tako bom pisala, kakor ga imam rada; ali ne glej 166 DvehMl, VI | pismu: ~"Le tako misli name, kakor jaz nate mislim, pa nama 167 DvehMl, VI | Le ti me tako rad imej, kakor te jaz imam rada, pa nama 168 DvehMl, VI | Hanca. ~"Tako sem pisala, kakor ga imam rada," je rekla 169 DvehMl, VII | brezposelnih siromakov. Živel bi, kakor vsi tisti živé; če jih je 170 DvehMl, VII | dolino pod svetim Lenartom. ~Kakor je mislil, tako je storil. 171 DvehMl, VII | ni tukaj, ali so ljudje, kakor sva midva," je odgovoril 172 DvehMl, VII | pogledal ta krivonosec, kakor da se mu smilim." ~Zares 173 DvehMl, VII | In Pavle je res izgubil, kakor je uganil. Ko je zapravil 174 DvehMl, VII | siromak, tisti razbojniki so kakor volkovi, ki žro mrhovino. 175 DvehMl, VII | Pavle. "Ves sem truden, kakor s kolom tepen." ~"Tudi jaz 176 DvehMl, VII | ki žro mrhovino. Jaz pa, kakor sem velik grešnik, bi beraču 177 DvehMl, VII | vstal in se je nasmehnil kakor v sanjah; ves bled je bil. ~" 178 DvehMl, VII | je rekel tiho Pavle. ~"Kakor si, tak ne pojdeš," je vzrojil 179 DvehMl, VII | položil na trdo posteljo, kakor položi mati otroka v zibel. ~ 180 DvehMl, VII | vzkliknila, "pozdravljen, kakor si!" – ~Pavle je globoko 181 DvehMl, VIII| in poti, bežne in plahe, kakor netopirji pod večer. ~"Kam 182 DvehMl, VIII| hodijo in kam drži cesta. Kakor v omotici se je opotekal 183 DvehMl, VIII| rekel: "Vse se je izpolnilo, kakor je bilo sojeno, vse po besedi. 184 DvehMl, VIII| bi bil preskočil ta zid, kakor razor na polju – zdaj plezam 185 DvehMl, VIII| polju – zdaj plezam potán, kakor na mlaj!" Tudi tisti in 186 DvehMl, VIII| ali v glavi mu je ležalo kakor težek kamen in v sencih 187 DvehMl, VIII| sladko in lahko mu je bilo, kakor pijancu, ki ne makne več 188 DvehMl, VIII| utrujenosti, ga je spreletelo kakor spoznanje. ~"Kod blodim – 189 DvehMl, VIII| poizgubile so se mu misli, kakor da je bil veter pihnil mednje. 190 DvehMl, VIII| vedel. Tako mu je bilo, kakor da ga je držala in vodila 191 DvehMl, VIII| ulico, tako zdrav in močan, kakor da se je bil do dobrega 192 DvehMl, VIII| hudo – prikazal se mi je, kakor je, ves žalosten." ~"Če 193 DvehMl, VIII| Nikoli ni spala tako sladko kakor tisto noč. Nič se ni spremenilo, 194 DvehMl, VIII| bridkost se je razpuhtela, kakor da je nikoli ni bilo. ~*~ 195 DvehMl, VIII| globokim, koprnečim veseljem, kakor čaka otrok na velike praznike, 196 DvehMl, VIII| prešteva tedne, dni in ure. ~Kakor vse je mislila, si ni mogla 197 DvehMl, VIII| Tako malo je bil truden, kakor da je bil prestopil lužo 198 DvehMl, VIII| malo me je skrb za naju, kakor da sem prinesel s seboj 199 DvehMl, VIII| bil ves resen njen obraz; kakor senca je legel spomin na 200 DvehMl, VIII| tako sladko in prazniško, kakor da je Bog sam pogledal nanje 201 KrcmEl, I | očesom, njegov obraz je bil kakor od sivega kamna. ~Dolina 202 KrcmEl, I | lepa, da ne lepše na svetu, kakor da jo je bil Bog ustvaril 203 KrcmEl, I | ter je prešteval domove, kakor vesten rubežnik. ~"Tam so 204 KrcmEl, I | do kraja ter jo presekala kakor na dvoje ... ~*~Faro osojniško 205 KrcmEl, I | godrnjali in vzdihovali kakor sami lačni popotniki. Hudega 206 KrcmEl, I | bridkost in kaj pokora!' Kakor je bila težka njegova butara 207 KrcmEl, I | težka njegova butara in kakor se mu je krivil hrbet pod 208 KrcmEl, I | ter se je poigral z njim kakor z lipovim listom. Kam ga 209 KrcmEl, I | udirale v zemljo do kolen. Ali kakor je šel počasi in mukoma 210 KrcmEl, I | ukopan, zemlja, mati moja; kakor me ti ne izpustiš, tako 211 KrcmEl, I | tako te jaz ne izpustim; in kakor si ti od vekomaj blagoslovljena, 212 KrcmEl, I | raztopilo se je vaše življenje, kakor nespametna jutranja megla. 213 KrcmEl, I | do dne, od leta do leta kakor mati: skrbi zase, kolikor 214 KrcmEl, I | postrani pa brez skrbi. Kakor Ezav ste, ki je za skledo 215 KrcmEl, I | je stalo visoko in črno, kakor spomin na onstran groba. 216 KrcmEl, I | gležnjev; njegov obraz je bil kakor od sivega kamna. Ostal je 217 KrcmEl, I | misli: ~"Šel je od nas, kakor da je šlo to nebo nad nami, 218 KrcmEl, I | smo ga bili vajeni; ali kakor da so se pogreznili ti hribi, 219 KrcmEl, I | njegova pridiga je bila kakor rahel dež na polje, sonca 220 KrcmEl, I | ko je župnik izdihnil. Kakor da jih je bila božja roka 221 KrcmEl, I | vzbudilo šele na sodni dan. Kakor da je bil župnik vzel v 222 KrcmEl, I | nedeljo tožil pred Bogom, kakor birič popotnika," je rekel 223 KrcmEl, I | In vsem je bilo tedaj, kakor da so se jim oči nenadoma 224 KrcmEl, I | bokal; življenje je naše: kakor se nam zdi, tako ga zaobrnemo, 225 KrcmEl, I | da mu sega do gležnjev. ~Kakor so omahovali mimo njega, 226 KrcmEl, I | bom podprl – zgrudi se, kakor ti je sojeno!" ~Tako so 227 KrcmEl, I | Dolina pa je bila tako tiha, kakor da je sapo zatajevala; ne 228 KrcmEl, I | svatbe, ali od sedmine. Kakor omahujoče, blodno frfotajoče 229 KrcmEl, I | pot na desno in na levo, kakor je bila široka, spotikal 230 KrcmEl, I | život mu je silil k tlom, kakor da je imel kamen privezan 231 KrcmEl, I | vendarle umrl. Živeti je treba, kakor srce poželi – toči, žid, 232 KrcmEl, I | njegove misli so bile hrome, kakor noge, tope in dremave, kakor 233 KrcmEl, I | kakor noge, tope in dremave, kakor oči. ~"Pri kralju Matjažu 234 KrcmEl, I | bila vsa temna pod njima; kakor silna črna skala se je bila 235 KrcmEl, II | jaz sam to vedel! Šle so, kakor gre oblak: pravkar je še 236 KrcmEl, II | potokom. Prej so mu bile kakor vse druge lehe: gledal je 237 KrcmEl, II | in oko se mu je zarosilo, kakor da je ugledal tam užaljeno 238 KrcmEl, II | njih tako sočno in blago, kakor diši le domača zemlja. ~ 239 KrcmEl, II | zato ker si jih ljubila, kakor so te ljubili. Ne rôdi, 240 KrcmEl, II | lica ne več tako rdeča kakor prej. ~Starejši jo je prijel 241 KrcmEl, II | zvezde nenadoma vse ugasnile, kakor da jih je popila noč; oblaka 242 KrcmEl, II | jih je bil župnik razodel. Kakor zakleta je dolina; hiše 243 KrcmEl, II | ga je s plahimi očmi. ~"Kakor sem krepak in kakor sem 244 KrcmEl, II | očmi. ~"Kakor sem krepak in kakor sem videl vsa znamenja, 245 KrcmEl, II | poljubil to našo zemljo kakor materino roko, nocoj pa 246 KrcmEl, II | beseda na jezik. Strup lije kakor neurnik s hriba, jaz pa 247 KrcmEl, II | srcem." ~"Čakala bom nate, kakor si ukazal; kadar se napotiš, 248 KrcmEl, II | kaj ukradel, da me gledate kakor samega zlodeja? Kaj, ali 249 KrcmEl, II | to črno lužo," je rekel. "Kakor črna luža je: vse smradljive 250 KrcmEl, II | tisti, ki me je pogledal, kakor grešnika spovednik?" ~Elija 251 KrcmEl, II | usmili." ~Šel je hitro, kakor da bi bežal iz zakletega 252 KrcmEl, II | poleg njega tako veselo, kakor da je bil zalotil tovariša 253 KrcmEl, II | natanko; spreletelo ga je kakor strah. ~"Povej mi, kdo da 254 KrcmEl, II | nate je prišla najprej, kakor se spodobi. Kamorkoli pojdeš, 255 KrcmEl, II | Delo mi uide tako malo kakor smrt! Tukaj sem ustavil, 256 KrcmEl, II | krožnik in skledo za njim. ~"Kakor s to pipo in kakor s to 257 KrcmEl, II | njim. ~"Kakor s to pipo in kakor s to skledo, tako storim 258 KrcmEl, II | prosila, temveč mu je rekla: ~"Kakor je treba, tako stori. Ali 259 KrcmEl, II | povedal! Veruj in upaj, kakor jaz upam, pa boš vesela. – 260 KrcmEl, II | stopal dvoje korakov za njim, kakor da bi ga bilo palice strah. ~" 261 KrcmEl, II | sili med nesrečne ljudi, kakor muho k sveči. Zato sem sinoči 262 KrcmEl, III | osojniških faranov je bilo kakor aprilsko vreme; že ob tistih 263 KrcmEl, III | pomaga. To naše življenje je kakor življenje slepega konja, 264 KrcmEl, III | moje roke pa so prazne, kakor so bile. – Nalij mi vina, 265 KrcmEl, III | grabež, oderuh in skopuh, kakor jih živi brez števila po 266 KrcmEl, III | zgodilo – ampak opredel jih je kakor pajek, tako da se niso več 267 KrcmEl, III | jim je v kri in v kosti kakor strup. Zjutraj je pogledal 268 KrcmEl, III | bila trdna in starodavna, kakor grofova graščina. Grabež 269 KrcmEl, III | razpletle, ampak bile so kakor korec brez dna: neprenehoma 270 KrcmEl, III | se usmili!" ~"Sam glej, kakor si prej gledal," je rekel 271 KrcmEl, III | vprašal s takim glasom, kakor da bi mu z bičem švrknil 272 KrcmEl, III | zasmejal v obraz tako veselo, kakor da je bil slišal sočno kvanto. ~" 273 KrcmEl, III | se ne boj, krčmar Elija: kakor je sojeno, je sojeno." 274 KrcmEl, III | ti nekoč tako vračevali, kakor daješ," mu je odgovoril 275 KrcmEl, III | besede, ali šle so mimo ušes, kakor gre veter: govorile so, 276 KrcmEl, III | Saj je silil v rubežen, kakor živina v ogenj." ~Drugi 277 KrcmEl, III | črni suknji, tih in trd, kakor pravičen sodnik. ~Tedaj 278 KrcmEl, III | zdaj sam glej!" ~Grajžar je kakor pijan z dolgimi koraki in 279 KrcmEl, III | se odkrili in pokrižali, kakor ob pogrebu. ~Krčmar Elija 280 KrcmEl, III | Bodite danes moji gostje, kakor sosed pri sosedu," je rekel. ~ 281 KrcmEl, III | osupnil; zakaj gostje vsi, kakor so bili že vinski, so zapeli 282 KrcmEl, III | obrazi so se zvedrili, kakor da bi bil trenil in skozi 283 KrcmEl, III | vrnil v krčmo tako bled, kakor da je bil ugledal samo smrt. 284 KrcmEl, III | streznili so se mahoma, kakor s snežnico politi in do 285 KrcmEl, III | hišo, so se razbegnili, kakor da je bila božja roka udarila 286 KrcmEl, IV | tako upognjen in betežen, kakor je zmerom hodil. Potnik 287 KrcmEl, IV | pokoro," je rekel Grajžar, "kakor jo boš ti delal za svoje." ~ 288 KrcmEl, IV | klanec, upognjen do pasú, kakor da bi skalo nosil na hrbtu. ~" 289 KrcmEl, IV | obvaruj vsega hudega." ~Kakor slana je ležal strah na 290 KrcmEl, IV | pobegnil poslednji pivec kakor iz zaklete hiše. Edini cigan 291 KrcmEl, IV | bilo prijetno pri srcu – kakor človeku, ki je bil teden 292 KrcmEl, IV | žetve." ~In vse je bilo, kakor je oznanil cigan: noč za 293 KrcmEl, IV | ponoči, izginil je brez sledu kakor njegov spomin. Farani so 294 KrcmEl, IV | spomin. Farani so živeli, kakor so živeli od nekdaj: v nedeljo 295 KrcmEl, IV | ter se je napotil v krčmo kakor je bil, še z bičem v roki. ~ 296 KrcmEl, IV | Elija je pomežiknil, kakor da se mu je bilo zableščalo, 297 KrcmEl, IV | obrazom in mirnim srcem, kakor da je bil opravil bogoslužno 298 KrcmEl, IV | pa je v plamenu vsa fara. Kakor bliski od zemlje so švigale 299 KrcmEl, IV | kolen in je hitel v dolino, kakor ni hitel še nikoli. ~Na 300 KrcmEl, IV | stal na poti, tih in trd, kakor od kamna. Ali nenadoma ga 301 KrcmEl, IV | kozolec je gorel na rebri kakor visok kres; nihče ga ni 302 KrcmEl, IV | tudi oči so se mu svetile kakor nikoli. ~Elija je vzdignil 303 KrcmEl, IV | cigan! Tako se mi noge šibe, kakor se mi še nikoli niso." " 304 KrcmEl, IV | zanesel na sosedovo streho. ~Kakor je bil krčmar bolan in omamljen, 305 KrcmEl, V | vzdignila, ali kam utopila? Kakor da jo je slana vzela čez 306 KrcmEl, V | in slišala je vse besede, kakor jih je govoril sam v svojem 307 KrcmEl, V | dan, zvečer pa je rekel, kakor je rekel vsak večer: ~"Jutri 308 KrcmEl, V | noge so mi tako trudne, kakor da sem priromal iz devete 309 KrcmEl, V | tovarišev in mladost vse fare. Kakor otroci so živeli nekoč iz 310 KrcmEl, V | najmlajšim se je prikazal cigan, kakor da se je porodil iz noči. ~" 311 KrcmEl, V | ljudi, ki so omahovali, kakor ti omahuješ; kdor se ni 312 KrcmEl, V | brez cilja in brez misli, kakor megla ob hribu, kadar vetra 313 KrcmEl, V | bi ugibal. Moje noge so kakor vranje peroti – tja mi velevajo, 314 KrcmEl, V | šele si odpočijem, tam sem kakor svoj med svojimi ..." ~Najmlajšemu 315 KrcmEl, V | deželo trohnobe in smrti, kakor da si pokazal na posteljo: 316 KrcmEl, V | najljubši!" ~Šel je narahlo, kakor je bil prišel. Zunaj je 317 KrcmEl, V | dal strupa, da je glava kakor lonec, do vrha poln žerjavice? 318 KrcmEl, V | po svojih gostih in vsi, kakor so bili pijani, so vedeli, 319 KrcmEl, V | gospodariš?" ~Elija je bil kakor v omotici; ni več štel in 320 KrcmEl, V | besed – bušile so iz ust, kakor so prišle iz zastrupljenega 321 KrcmEl, V | se mi smiliš! Prišel si, kakor zmagoslaven vojskovodja, 322 KrcmEl, V | malodušen in da sem slab?" ~"Kakor sem rekel. Glej, še kozarca 323 KrcmEl, V | nasujem cekinov polno perišče; kakor pravim: nastavi obedve dlani, 324 KrcmEl, V | bo treba. Tako si vstal, kakor da bi se poslavljal za zmerom! 325 KrcmEl, V | ga oklenili Elijevi prsti kakor železni kremplji. Cigan 326 KrcmEl, V | sem si v lice, jokal sem kakor pijanec in nazadnje – joj 327 KrcmEl, V | je valila v klanec jadrno kakor povodenj. ~"Ognja! Prižgimo 328 KrcmEl, V | je usta in nagnil glavo, kakor da ga je težka pest zgrabila 329 KrcmEl, V | narahlo stresala v vetru, kakor da bi jo zibala človeška 330 KrcmEl, V | klafter približalo zemlji; kakor da bi rado videlo, če je 331 KrcmEl, V | huda vest, pa je pobegnil, kakor je bil!" ~"Za njim!" so 332 KrcmEl, V | svetlo, široko in visoko, kakor večna bakla. Vsenaokoli 333 KrcmEl, V | se je zibala črna tepka; kakor je bil ogenj vroč in velik, 334 KrcmEl, V | Zatonil je za hribom, ugasnil, kakor da ga je bila popila jutranja 335 KrcmEl, VI | legla na osojniško faro. Kakor da je bila kuga pograbila 336 KrcmEl, VI | Elija gosposko hišo; košata kakor grad se je razgledavala 337 KrcmEl, VI | kraju, pa je zažvenketalo kakor trkanje s kozarci. Ljudje 338 KrcmEl, VI | Ko je bilo v izbi svetlo, kakor pod samim soncem, je legel 339 KrcmEl, VI | bila na jeziku in v grlu že kakor dežnica; točil si je drago 340 KrcmEl, VI | planilo v kri in v glavo kakor ogenj. ~Ko je izpraznil 341 KrcmEl, VI | zabreklega in bledega v obraz, kakor je bil tedaj, ko je z veje 342 KrcmEl, VI | pijančujeva in se pogovarjava, kakor stara znanca! Vzdigni kozarec 343 KrcmEl, VI | imam goste, čeprav molčé, kakor lipovi svetniki!" ~Ni mu 344 KrcmEl, VI | ciganski je bil Martinov, kakor da je bil peš prehodil pol 345 KrcmEl, VI | in takorekoč po postavi? Kakor si že bodi, odpočij si pod 346 KrcmEl, VI | sinov!" ~Potnik ni trčil; kakor vešča v grmu je izginil 347 KrcmEl, VI | vreča cekinov tako prazna, kakor beraška malha. Streznil 348 KrcmEl, VI | beraška malha. Streznil se je, kakor da se mu je mrzel curek 349 KrcmEl, VI | glej, jaz nisem več bogat! Kakor nespametna otroka sva živela 350 KrcmEl, VI | boš storil vse po vrsti, kakor bom ukazala; rekel si, da 351 KrcmEl, VI | rekel si, da bom živela kakor kraljica. Zdaj izpolni in 352 KrcmEl, VI | izpolni in stori vse tako, kakor si rekel, drugače pojdem 353 KrcmEl, VI | njegove hripave kvante. ~Kakor je bil sam, so se vrnili 354 KrcmEl, VI | kozarec je padel na tla, kakor da je bil v zraku zadel 355 KrcmEl, VI | Takrat je šlo po dolini kakor spomladanski veter. Farani, 356 KrcmEl, VI | bile okorne in slabotne, kakor od testa. ~"Kam bi?" je 357 KrcmEl, VI | planil s hriba v dolino kakor ptica od neba; uho ni slišalo 358 KrcmEl, VI | Pozdravljeni, sinovi!" ~"Kakor smo rekli, tako smo storili. 359 SimnuS, I | Črni mestni prah pije kri kakor vodo. ~Petdeset let je bilo 360 SimnuS, I | prijeli so ga in so ga gnali kakor tatu. Šimen je prigovarjal 361 SimnuS, I | Železni voz je vozil počasi, kakor polomljen koleselj. Vsako 362 SimnuS, I | odmerjen grižljaj slanine; kakor je hranil, je bila cula 363 SimnuS, I | drugo se bo že naredilo, kakor je božja volja!" ~Gledal 364 SimnuS, I | po obrazu, ne po imenu, kakor jih jaz ne poznam?" ~Tako 365 SimnuS, I | je nenadoma, da je nekoč, kakor v davnih, že pozabljenih 366 SimnuS, II | pazljivim in srepim očesom, kakor kupec vola. ~"Pripeljal 367 SimnuS, II | pogledal Šimna tako zlovoljno, kakor da bi mu v srcu očital: " 368 SimnuS, II | let, ko sem šel, sirota, kakor me je vodila božja roka 369 SimnuS, II | prideš v to našo revščino kakor huda ura! – Kod si hodil 370 SimnuS, II | spodobi. Naložili so me, kakor vrečo ovsa in so me poslali 371 SimnuS, II | Prisojnici, poznam vso faro kakor svojo dlan ... ali številke 372 SimnuS, II | tvoji pravici opletajo noge kakor tebi. – Odgovori, Martinec, 373 SimnuS, II | še kmetica – in šli so, kakor rešnja procesija; največ 374 SimnuS, II | razmaknjeno, ne premaknjeno; kakor je ležalo, tako leži. Kolibo 375 SimnuS, II | bajto, ki je pogorela do tal kakor slama. Nihče ni gasil; počemú? 376 SimnuS, II | ki tukaj med nami stoji, kakor grešnik za cerkvenimi vratmi, 377 SimnuS, II | ga ženi in tam razloži, kakor je! Kar je rodila Osojnica, 378 SimnuS, III | birič. ~"Stopi! Saj je cesta kakor žamet; plesal bi človek, 379 SimnuS, III | zgrbljen, upognjen in nadložen, kakor osemdesetleten starec. ~" 380 SimnuS, III | debelimi očmi od glave do nog, kakor da ga je bil šele v tistem 381 SimnuS, III | tridesetletnih starcev, kakor sem jih videl jaz. Petnajst 382 SimnuS, III | delu z dušo in s telesom, kakor grešnik zlodeju samemu; 383 SimnuS, III | govoriš o betežnem starcu, kakor o razbojniku; ali se v Prisojnici 384 SimnuS, III | to nadlogo, da jo odloži kakor prazno malho ter poreče: 385 SimnuS, III | Andrejec. ~"Z njima pojdem, kakor si ukazal, župan, in bistro 386 SimnuS, III | pol občine osojniške. ~"Kakor je božja volja!" je rekel 387 SimnuS, III | sitnost in nadloga naša!" ~Kakor je bil Šimen truden, se 388 SimnuS, III | zmešalo, da uganjaš take reči, kakor bi jih paglavec ne uganjal? 389 SimnuS, III | nadlogo izročila; ravnaj se, kakor ti je ukazano!" ~"Kako bi 390 SimnuS, III | vdano sprejmi to nadlogo, kakor ti jo je Bog poslal!" ~Osojniški 391 SimnuS, III | pomislite, da pes laja, kakor mu je od narave dano! Zatorej 392 SimnuS, IV | in je zahrepenel po nji, kakor otrok po materi. Takoj je 393 SimnuS, IV | Prisojnico. Tam so ga pozdravili kakor kralja in gospodarja. S 394 SimnuS, IV | kamenje; naj leži v miru, kakor je ležalo od vekomaj! Moja 395 SimnuS, IV | Prisojniški pa ga je zavrnil: "Kakor bi postava ukazala in kakor 396 SimnuS, IV | Kakor bi postava ukazala in kakor bi pismo velevalo, tako 397 SimnuS, IV | roke in noge razprostrte, kakor pribit na svetega Andreja 398 SimnuS, IV | vzdignil; tako slab je bil, kakor da je bil prespal deset 399 SimnuS, IV | opravila svoje opravilo, kakor je bilo treba. Če bi zdajle 400 SimnuS, IV | zakaj postava je sveta kakor evangelij: kdor jo ogleduje 401 SimnuS, IV | oj Šimen Sirotnik?" ~In kakor je sedel na golem kamenju, 402 SimnuS, IV | sta se ozrla na Šimna. ~"Kakor smrt sediš tam in čepiš!" 403 SimnuS, IV | ukazal: ~"Če misliš umreti, kakor vse kaže, preloži smrt, 404 SimnuS, IV | Nikar se tako ne drži, kakor da bi užival krivico! Zaradi 405 SimnuS, IV | razbistril, kako in kedaj. ~Kakor se je bližala noč, tako 406 SimnuS, V | klel!" Obadva pa sta gonila kakor dvoje pijanih furmanov. ~" 407 SimnuS, V | vozila sama, temveč pravica, kakor je bila razodeta, se je 408 SimnuS, V | jo poklical na pomagaj!" ~Kakor je rekel prisojniški, tako 409 SimnuS, V | razbojnika. ~Šimen je poslušal kakor v sanjah besede županov; 410 SimnuS, V | slovesnega posvetovanja, kakor se je vršilo tisto noč. 411 SimnuS, V | je, temveč režem ti kruh, kakor me je katekizem učil. – 412 SimnuS, V | trudnega, lačnega in žejnega, kakor je bil, si izročil biriču, 413 SimnuS, V | kmalu spoznala, da se tako kakor cesta pravice tudi cesta 414 SimnuS, V | poplačamo hudo z dobrim, kakor se kristjanom spodobi. Pritepel 415 SimnuS, VI | urah; in tako se ji godi, kakor da me je čudoma prvikrat 416 SimnuS, VI | se ti zasmejal postavi, kakor se je ona tebi smejala?" ~ 417 SimnuS, VI | strahu, ki je prešinil srce kakor slutnja pred hudo uro. ~" 418 SimnuS, VI | Tam leži in še smeje se, kakor da je brez greha. Prišel 419 SimnuS, VI | potila, on pa ni čakal, kakor se je spodobilo zanj, temveč 420 SimnuS, VI | natihoma in ponevedoma, kakor tat iz kehe. Vedel sem, 421 SimnuS, VI | Šimnova postelja, je bilo kakor z apnom pobeljeno. ~"Vendarle 422 SimnuS, VI | se pomenimo ter sklenemo, kakor je potreba. Zakaj lažje 423 SimnuS, VI | da se je svetilo iz noči kakor sama nebeška glorija. ~ 424 SimnuS, VII | tudi na osojniško stran, kakor bele rjuhe so se vile megle 425 SimnuS, VII | ali utrujenost je ležala kakor kamen na prsih, opletala 426 SimnuS, VII | opletala se je okoli udov kakor močna vrv. Najprvi, ki se 427 SimnuS, VII | oči in se je ozrl. Tako kakor v tistem trenotku se še 428 SimnuS, VII | ležali vsekrižem po travi, kakor premagani vojščaki. ~"Lepo 429 SimnuS, VII | sanja se jim o nebesih, kakor da smo spravili najobilnejšo 430 SimnuS, VII | Prisojniški se je zvil kakor jež, še nos se komaj kaže 431 SimnuS, VII | potipal. Noge so mu bile kakor ukovane, in ko je stopil, 432 SimnuS, VII | je šel počasi in trudoma, kakor v klanec. Dospel je do lenuhov; 433 SimnuS, VII | pred njimi ves preplašen, kakor prikazen iz grobov. Oči 434 SimnuS, VII | premišljevali; ko jim je kakor iznad hriba zamigljalo spoznanje, 435 SimnuS, VII | osojniškega je spreletelo, kakor da se mu je bila belouška 436 SimnuS, VII | je na desno in na levo, kakor da bi ne vedel poti, in 437 SimnuS, VII | beseda je le! Da ga zagrebemo kakor nekrščeno žival, bi bil 438 SimnuS, VII | počitek nam ni bil dan. Ali kakor je nadloga sama zavozlala 439 SimnuS, VIII| ga navsezadnje pokopal, kakor se spodobi, mu postelješ 440 SimnuS, VIII| siromaka, da ga pokopljemo, kakor se človeku spodobi!" – ~ 441 SimnuS, VIII| siromaka, da ga pokopljemo, kakor se spodobi kristjanu!" ~" 442 SimnuS, VIII| popolnoma trezen in tako poten, kakor da se je bil okopal. – ~ 443 SimnuS, VIII| beli obrazi, tako svetli, kakor da jim je gorelo pod kožo ... 444 SimnuS, VIII| izkazana njegovemu patronu!" ~Kakor so rekli, tako so storili.