Part, Chapter

 1 DvehMl, I  |             Če sama v tej svoji žalosti pokopljeva ljubezen, kdo
 2 DvehMl, IV | prijetno zaspi. Če je še toliko žalosti v tvojem srcu, nič ne misli
 3 DvehMl, IV |    nikoli ne!" je rekla v svoji žalosti. ~"Prav zares ti ne bo nič
 4 DvehMl, IV |         govoriti ne maraš o tej žalosti!" je rekla Mana. ~"Vedela
 5 DvehMl, IV |      Tako trudna je bila, da še žalosti ni občutila; zavzdihnila
 6 DvehMl, V  |       to brez koprnenja in brez žalosti. Zdaj pa, ko je sila, da
 7 DvehMl, VII|         so se napili od srda in žalosti, nato pa sanjaje in omahovaje
 8 KrcmEl, II |          jaz pa ne bom čakal te žalosti in sramote." ~"Kaj misliš
 9 KrcmEl, III|      sem pijan, sem kvečjemu od žalosti. To noč pojdem, pa se vrnem
10 KrcmEl, III|      žalostni in preplašeni; iz žalosti in strahu se rodi spoznanje." ~
11 KrcmEl, IV |          Pijan je od vina in od žalosti." ~Pa je šel ter se je zaklenil
12 KrcmEl, V  |         mi izkapale oči od same žalosti." ~Ali gledal je in odlašal;
13 KrcmEl, VI |  prezgodaj izdihnil od sramu in žalosti? Tako ali tako – potolaži
14 SimnuS, VII| Štiriindvajset dolgih, skrbi in žalosti polnih ur je minilo, ko