Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |     nikoli je ne bova deležna." ~"Še več grenkobe je v tvoji
  2 DvehMl, I   |         boš živel do konca dni in še Bog, če boš imel na stara
  3 DvehMl, I   |     Grenke so že solze, ti pa jih še greniš!" ~Stala sta ob plotu,
  4 DvehMl, I   |       čisto blizu, da je treba le še poseči, kakor po jabolku
  5 DvehMl, I   |            Eno leto, ali dve, ali še več – vse bo minilo kakor
  6 DvehMl, I   |           je bilo pri srcu, da bi še sama zaukala in zapela. ~"
  7 DvehMl, I   |       Zasmehovale so naju prej in še bežale so pred nama, Bog
  8 DvehMl, I   |          nama želé sreče do groba še naprej! – Manca, pojdiva
  9 DvehMl, II  |          prodal svojo revščino in še vesel je bil, da je dobil
 10 DvehMl, II  |           misli, kam bodo bežale? Še enkrat se ozri, in nikoli
 11 DvehMl, II  |           Ta kos zemlje, pa če je še tako majhen, da bi ga z
 12 DvehMl, II  |          čez dežele in čez morje; še ob poslednji uri jo pozdravljajo
 13 DvehMl, II  |          nas je, ali tudi zate bo še kos kruha; kar ostani,"
 14 DvehMl, II  |        zato da bi žalostne besede še bolj ne obtežile srcá. ~
 15 DvehMl, II  |    rokavom in se je nasmehnila. ~"Še nebo se joka, se mi zdi!" ~
 16 DvehMl, II  |          pljusnilo v obraz. ~"Ali še veš?" je rekel Pavle. "Tudi
 17 DvehMl, II  |            Takrat sva se smejala, še v usta sva lovila kaplje,"
 18 DvehMl, II  |           je polegla, škropilo je še narahlo v ravnih curkih;
 19 DvehMl, II  |             je rekel kmet. "Danes še na svojem svetu svoj gospod –
 20 DvehMl, II  |     tretji kmet. "Pred leti se je še zgodilo, da se je vrnil
 21 DvehMl, II  |          se je zazdelo Pavletu. ~"Še svečo naj nama prižgo,"
 22 DvehMl, II  |           dan je, Bog vedi, če bo še kateri. Bodiva sama do večera.
 23 DvehMl, II  |         slovo, ni treba, da bi ga še s solzami. Pij, Mana, da
 24 DvehMl, II  |         zmerom potrjeno, mi povej še na ta zadnji dan po pravici,
 25 DvehMl, II  |     izpraznil kozarca, ki je stal še poln pred njim. ~Vstala
 26 DvehMl, II  | ponevedoma naravnost do nje. ~"Ni še noč," je rekel Pavle. "V
 27 DvehMl, II  |           sem te žalila." ~"Da se še kdaj vidiva bolj vesela." ~"
 28 DvehMl, III |        izgrešim v božjem imenu in še hvala Bogu," je pomislil.
 29 DvehMl, III |          se duri s težavo zaprle. Še preden se je vlak premaknil,
 30 DvehMl, III |       Komaj na Štajerskem. En dan še in še eno noč, pa še en
 31 DvehMl, III |          Štajerskem. En dan še in še eno noč, pa še en dan!" ~
 32 DvehMl, III |          dan še in še eno noč, pa še en dan!" ~Pavle je zagledal,
 33 DvehMl, III |            je odgovorila Mana; in še je rekla: "Ti se usmili,
 34 DvehMl, III |          na suhi zemlji; le tiste še ni bilo, ki je nanjo čakal. ~"
 35 DvehMl, III |            tako je bil truden, da še oči ni odprl. ~"Kaj bi?"
 36 DvehMl, III |         je najprej zazdelo, da je še z mnogimi drugimi zaklenjen
 37 DvehMl, III |       ogovarjajo; slišal bi morda še hujše besede, nego sem jih
 38 DvehMl, III |           to nerodnost, pa te bom še v dolini Jozafat spoznal!
 39 DvehMl, III |          je bil utrujen, da se mu še smejati ni hotelo. ~"Čudež
 40 DvehMl, III |       Pavle za njim, nato sta šla še sto korakov ter sta stopila
 41 DvehMl, III |         si prišel; tudi zato, ker še ves dišiš po stari domovini –
 42 DvehMl, III |      prirogovilim domov, da mi je še vsa premajhna! Ne velikokrat;
 43 DvehMl, III |             Stopila sta iz krčme, še svetel dan je bil. ~"Pazi
 44 DvehMl, III |         prvi dan, potrpel boš pač še teden dni in če bo treba,
 45 DvehMl, III |          dni in če bo treba, tudi še tri tedne. Nikomur še niso
 46 DvehMl, III |        tudi še tri tedne. Nikomur še niso nosili tolarjev na
 47 DvehMl, III |         roke počivajo. Zdaj ti ni še hudega, da bi ti hujšega
 48 DvehMl, III |      gladu umrlo, od gladu, kakor še pes ne pogine, ki najde
 49 DvehMl, III |           ki najde navsezadnje le še suho kost na cesti? Umrlo
 50 DvehMl, III |         zato je bilo njegovo srce še bolj žalostno in brez upanja.
 51 DvehMl, III |        Pomislil je: "Koliko pa je še dotlej, Pavle, da boš ti
 52 DvehMl, III | petdeseterimi, ki poginejo, kakor še pes ne pogine?" Tisti večer
 53 DvehMl, IV  |       Jokala si ves dan, ubožica, še vse rdeče so tvoje oči.
 54 DvehMl, IV  |          je storilo, zakaj nikoli še ni prenočevala v tuji hiši
 55 DvehMl, IV  |          le prijetno zaspi. Če je še toliko žalosti v tvojem
 56 DvehMl, IV  |          Ameriko, ni treba, da bi še preko morja jokala za njim!
 57 DvehMl, IV  |            in svet se zaradi njih še zmerom ni razmajal. Tako
 58 DvehMl, IV  |              Saj si res otrok, pa še kako nespameten! Kaj si
 59 DvehMl, IV  |         morda boš takrat govorila še grenkejše." ~Mana je skrila
 60 DvehMl, IV  |         si že kdaj služila?" ~"Ne še!" ~"Ampak pridna je in pripravna,
 61 DvehMl, IV  |        zakaj si tako žalostna, da še govoriti ne maraš o tej
 62 DvehMl, IV  |        bilo ob takih besedah srce še bolj malodušno in plaho,
 63 DvehMl, IV  |           rokave in pomij, kar je še treba; veliko ni!" ~Mana
 64 DvehMl, IV  |           roke, noge in život. In še zmerom je slišala, kar je
 65 DvehMl, IV  |           Tako trudna je bila, da še žalosti ni občutila; zavzdihnila
 66 DvehMl, IV  |            Drugače pa je bilo tam še mnogo ljudi, sinov, hčerá
 67 DvehMl, IV  |        goldinarjev na mesec in te še redila povrhu?" Mana je
 68 DvehMl, IV  |         trpela!" je rekla Hanca. "Še psa ne udarim, dokler me
 69 DvehMl, IV  |       hujši od živine! Kar povej, še nocoj povej, da pojdeš!
 70 DvehMl, IV  |         ker jih poznam. Tudi tebi še pride tisti čas, le zvesto
 71 DvehMl, IV  |         srcu, da bi bilo prostora še za kaj drugega!" ~Nato pa
 72 DvehMl, V   |            Planil je Lojze v izbo še pred večerom, nič ni pozdravil
 73 DvehMl, V   |         pa je odstavil kozarec. ~"Še piti se mi noče!" je dejal. "
 74 DvehMl, V   |         zmerom. Neslana burka je, še smeha ne vredna: ker so
 75 DvehMl, V   |       grobarji bodo dobili posla. Še zoper kugo se človek vojskuje,
 76 DvehMl, V   |       telesu za oglom pogineš, te še pes ne bo povohal! Ne vem,
 77 DvehMl, V   |     zasmejal. ~"O, postava je, pa še kako natanka! Bral sem,
 78 DvehMl, V   |           prihranili, da se lahko še ob pravem času rešijo v
 79 DvehMl, V   |        pomolil ogledalo pred nos? Še prezgodaj bo sam okusil,
 80 DvehMl, V   |       Pavletu in je rekel: ~"Zdaj še ni ura za bridkost, še je
 81 DvehMl, V   |       Zdaj še ni ura za bridkost, še je poln kozarec pred nama!
 82 DvehMl, V   |          Pavle tiho. ~"Zdaj pa mi še to povej: da pride ona nocoj
 83 DvehMl, V   |         teden dni, mislim; kaj bi še čakal? Zdaj, ko imam časa
 84 DvehMl, V   |          imam časa preveč, se bom še malo ogledal po mestu in
 85 DvehMl, V   | zapravljivec, ti par tednov ne bo še sile; za nadalje pa se izroči
 86 DvehMl, V   |     slišal tistih besed. ~"Potrpi še!" ga je ustavil Pavle. "
 87 DvehMl, V   |        Ljubljano?" ~"Pogledam, pa še natanko!" ~"Ali bi stopil
 88 DvehMl, V   |        Mojih tovarišev in tvojih! Še hitreje gre, nego sem si
 89 DvehMl, V   |          in pokopan, kadar umrje. Še prejšnja leta, ko se mi
 90 DvehMl, V   |         nama! Nikar ne zameri, da še nič ne pošljem. Tudi ne
 91 DvehMl, V   |       tolažbe – ni potreba, da bi še ti občutila mojo bridkost!
 92 DvehMl, VI  |         ne bolela več žal beseda, še udarca, zdi se mi, da ne
 93 DvehMl, VI  |          nekdaj: trud in skrb, le še v večji meri!" ~"To ni vsa
 94 DvehMl, VI  |        strahu. ~"Saj ne sme biti, še misliti ne maram, da trpi,
 95 DvehMl, VI  |      tiste čase, ko sem bila sama še otrok." ~"Vse je, kakor
 96 DvehMl, VI  |           morem!" je rekla Mana. "Še v oči bi mu ne mogla pogledati,
 97 DvehMl, VI  |           Ne bila bi mu le dekle, še sestra in mati bi mu bila!" ~"
 98 DvehMl, VI  |     bridkosti; ni treba, da bi je še on bil deležen!" ~Hanca
 99 DvehMl, VI  |         ruto in pražnjo obleko in še par srebrnikov povrhu! Pa
100 DvehMl, VI  |       misli na lepšo pot, pa bodo še sanje lepše!" ~Mana je zavzdihnila
101 DvehMl, VI  |    goldinarjev, se mi zdi, nobena še ni imela več. Še deset ti
102 DvehMl, VI  |           nobena še ni imela več. Še deset ti jih dam povrhu,
103 DvehMl, VI  |           za doto služiš, ali ne? Še vsaka je služila za doto!" ~
104 DvehMl, VI  |   Besedavi gost se je nasmehnil: "Še pridem! Saj sva soseda!"
105 DvehMl, VI  |        mislila je nase in nanj in še v spanju so ji tekle solze
106 DvehMl, VII |           je videl, da bi izhajal še nadaljnjih štirinajst dni,
107 DvehMl, VII |   izpregovoril po slovensko, nato še po nemško, pa ga niso razumeli.
108 DvehMl, VII |    razumeli. Pil je drugo čašo in še tretjo in že se mu je zazdelo,
109 DvehMl, VII |           se napravile samovoljno še na vse lepša pota. V tisto
110 DvehMl, VII |      sladko pesem sveti Lenart. ~"Še te bom videl, zelena dolina,
111 DvehMl, VII |         bom videl, zelena dolina, še te bom slišal, sveti Lenart!"
112 DvehMl, VII |      nesreči. ~Ker je bil Talijan še bolj siroten, mu je Pavle
113 DvehMl, VII |       mestu ob tej vročini, ti pa še s culo na hrbtu? Jaz vem
114 DvehMl, VII |        dajmo." ~"Obral bi me rad, še zmenjena sta morda," je
115 DvehMl, VII |      položil karte na mizo; Pavle še videl ni, odkod jih je bil
116 DvehMl, VII |          zapravil zadnji tolar pa še malo krvi po vrhu, le tukaj
117 DvehMl, VII |         korajže in pameti. Koliko še imaš denarja?" ~"Še pet
118 DvehMl, VII |        Koliko še imaš denarja?" ~"Še pet tolarjev," je po pravici
119 DvehMl, VII |         ne bo brez kosila!" ~"Kaj še nisi kosil?" se je začudil
120 DvehMl, VII |      tekne, nikoli mi ni, zdaj pa še celó ne!" ~"Pojdiva večerjat,
121 DvehMl, VII |         Hrvat. "Povrnil ti ne bom še tako kmalu; ali tak si,
122 DvehMl, VII |      Dolgo nista sedela v brlogu; še preden se je do dobrega
123 DvehMl, VII |     trudni poldremavici, da se je še v sanjah nasmehnil: "Kaj
124 DvehMl, VII |       smrčal z odprtimi ustmi; le še troje popotnikov je bilo
125 DvehMl, VII |         nazadnje pa je imel Pavle še en sam tolar in ga je ogledoval
126 DvehMl, VII |          žganje!" ~Prelila sta ga še tisti večer. Obadva sta
127 DvehMl, VII |          velik grešnik, bi beraču še sence ne ukradel." ~Sklonil
128 DvehMl, VIII|                             VIII  Še preden se je Hrvat vzbudil,
129 DvehMl, VIII|          je rekel v svojem srcu. "Še preko morja si me pozdravila
130 DvehMl, VIII|          stopil na cesto, je bilo še zgodnje jutro, hladno in
131 DvehMl, VIII|  premoženje. ~"Za kosilo bi komaj še bilo, za žganje še bo,"
132 DvehMl, VIII|          komaj še bilo, za žganje še bo," je ukrenil. Tako je
133 DvehMl, VIII|            Vsaj pol očesa božjega še gleda name," je ves vesel
134 DvehMl, VIII|       milim nebom, dežja in mraza še ne." ~Ko so se oči privadile
135 DvehMl, VIII|          mu je, da vidi pod zidom še dvoje, troje črnih senc;
136 DvehMl, VIII|         do zgodnjega jutra. Ni se še danilo, ko se je vzdramil;
137 DvehMl, VIII|           otopele, komaj da so se še genile, v srcu pa ni bilo
138 DvehMl, VIII|       teden dni? Čemu blodim, kaj še čakam in odlašam? Saj ni
139 DvehMl, VIII|               Če sama veš, kaj bi še nadalje govoril? Kuga je
140 DvehMl, VIII|        imeli kruha v ustih, pa so še žvižgali. Ampak štiri tedne
141 DvehMl, VIII|        siromak vseh siromakov." ~"Še nocoj mu pišem," je rekla
142 DvehMl, VIII|     Vojska je pač. Mi, kar nas ni še padlo, pijmo!" ~Vzdignil
143 DvehMl, VIII|   vzdignil svoj kozarec. ~"Ali se še bojiš, Mana, za najino srečo?"
144 KrcmEl, I   |          silo že imamo, kaj bi se še nadalje upirali in pehali!" ~
145 KrcmEl, I   |          boljše in da bo posihdob še zmerom hujše, dokler ne
146 KrcmEl, I   |          revščina in lakot. Ko je še kralj Matjaž kraljeval,
147 KrcmEl, I   |         že troje vrhanih bokalov, še preden se je znočilo. In
148 KrcmEl, I   |           to zagledal, je naročil še bokal ter je rekel: "Osojničan
149 KrcmEl, I   |        drugi privoščijo, si ga bo še on, pa mir besedi!" ~Vino
150 KrcmEl, I   |       zaupanje v božjo milost ter še mnogo takih in enakih grehov;
151 KrcmEl, I   |          pa jih je tolažil, da ni še odbila polnoč in da je še
152 KrcmEl, I   |         še odbila polnoč in da je še časa dovolj za izpreobrnjenje
153 KrcmEl, I   |         na pridigo in na pokoro. ~Še drugo nedeljo je stopil
154 KrcmEl, I   |         je in je šel, veter pa mu še lâs ni zrahljal. – Zatorej
155 KrcmEl, I   |           in so prepevali. ~Ampak še tretjo nedeljo je stopil
156 KrcmEl, I   |          dolgih let; bojim se, da še teden dni več ne bom. Če
157 KrcmEl, I   |           ne živi, niti drevo ne, še kamen ne. Treba je, da bodi
158 KrcmEl, I   |      zemlja mu bo rodila kamenje. Še nase ne pomislite, ki se
159 KrcmEl, I   |       harmoniko, da bi si zagodel še poslednjo pesem. Podobni
160 KrcmEl, I   |         vola? – ter gre in zapije še njivo. Ali tudi so podobni
161 KrcmEl, I   |           ganiti nog, komaj da je še glavo vzdignil. Prišel je
162 KrcmEl, I   |           nam bili tolažba, ampak še večja tolažba nam je bila
163 KrcmEl, I   |           nismo naglo stopili; pa še črhnili nismo. Zemlja je
164 KrcmEl, I   |       bila podobna bahati svatbi. Še preden se je dobro znočilo,
165 KrcmEl, I   |     natanko tujec krčmar. ~"Moško še stopaš, Kovač. Dolga bo
166 KrcmEl, I   |       Tudi v tebi, Martinovec, je še moštvá za senen voz. Ampak
167 KrcmEl, I   |        moštvá za senen voz. Ampak še več je napuha – in z napuhom
168 KrcmEl, I   |          je bilo zvezd na nebu in še tiste so plaho mežikale
169 KrcmEl, I   |      klancem pod zidanico tretja. Še je hripavo zavrisnilo tam
170 KrcmEl, I   |          bolj počasi, komaj da so še pomežiknile. ~Poslednjikrat
171 KrcmEl, II  |       kakor gre oblak: pravkar je še visel na nebu, ali človek
172 KrcmEl, II  |          Povečerjali smo, zdaj pa še molimo, da se Bog usmili
173 KrcmEl, II  |         tam užaljeno sestro. Lehe še niso bile izorane, dišalo
174 KrcmEl, II  |     nikoder in tudi jutro je bilo še daleč." ~Potnikov je pomislil. ~"
175 KrcmEl, II  |      pogreznila za sto klafter in še globlje, prav do pekla –
176 KrcmEl, II  |     temveč pojdem iz hiše, dokler še poslednji tramovi držé.
177 KrcmEl, II  |          temveč bom gledal, da se še les ne vname; povodnji se
178 KrcmEl, II  |            tudi v moje srce lije. Še včeraj bi bil pokleknil
179 KrcmEl, II  |        obraz – glej, to je strup. Še včeraj bi bil poljubil to
180 KrcmEl, II  |         in pazi, da ne boš jokala še bolj po pravici! Jaz sem
181 KrcmEl, II  |        ošabni fant! Prikaži se mi še enkrat na tem pragu, pa
182 KrcmEl, II  |          toliko silo, da se mu je še drugi dan poznala krvava
183 KrcmEl, II  |         ter odtekajo spet iz nje, še bolj smradljive, nego so
184 KrcmEl, II  |    Potnikov mu ni segel v roko. ~"Še lizal jo boš, to roko,"
185 KrcmEl, II  |    govoril človek, ki ga Potnikov še nikoli prej ni videl. ~Oblečen
186 KrcmEl, II  |         in ne v oči, jezika pa mu še celo ni obtežilo. ~"Kod
187 KrcmEl, II  |     nadalje. Tudi spovednik se bo še spokoril." ~Potnikov sam
188 KrcmEl, II  |          steklenica prazna?" ~Ali še predno je poklical, je slišal
189 KrcmEl, II  |         se približal. Da bi čakal še eno uro, še eno samo kratko
190 KrcmEl, II  |           Da bi čakal še eno uro, še eno samo kratko uro, pa
191 KrcmEl, II  |           sodim." ~Došel ga je in še ves zasopel je bil, ko ga
192 KrcmEl, II  |      poglej, kakšen da sem, komaj še ciganu podoben. In še pijan
193 KrcmEl, II  |       komaj še ciganu podoben. In še pijan sem povrhu!" ~"Spat
194 KrcmEl, II  |          pomislil, pa je rekel: ~"Še nikogar nisem gonil od hiše;
195 KrcmEl, II  |          nego žalostna zgodba." ~"Še zgodbo zase ohrani," je
196 KrcmEl, II  |       Nobeden ni povedal drugemu, še z očmi ni razodel, da ga
197 KrcmEl, II  |         ves miren in moški: ~"Jaz še čakam. Na nas vse pride
198 KrcmEl, II  |           bo vse drugačno. Rad bi še zadnjikrat počival pod to
199 KrcmEl, II  |         pestjo po mizi. ~"Ali sem še gospodar, ali nisem več?
200 KrcmEl, II  |           prinesel iz mesta, nato še svoj krožnik in skledo za
201 KrcmEl, II  |          zamahnil z roko. ~"Pojdi še to uro, le kar poveži!" ~"
202 KrcmEl, II  |         to uro, le kar poveži!" ~"Še to uro pojdem; z Bogom,
203 KrcmEl, II  |           za seboj. V glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače,
204 KrcmEl, II  |           te dočakam!" ~Visoko je še stalo sonce, ko je zadel
205 KrcmEl, II  |        ali pojutrišnjem. Jutri je še zmerom boljše, nego pojutrišnjem,
206 KrcmEl, II  |           boš vesela. – Adijo, pa še lep spomin mi daj na pot!" ~
207 KrcmEl, II  |         Lep spomin si mi dala, pa še veselje v srce." ~Obema
208 KrcmEl, II  |           nagnilo blizu do hriba. Še se je ozrl in je pozdravil
209 KrcmEl, II  |         Postoj, postoj! Saj se ti še nisem pošteno zahvalil za
210 KrcmEl, II  |          bom tudi nocoj – in tudi še nadalje, dokler bo kaj strehe.
211 KrcmEl, II  |        Elijeve krčme; Potnikov se še na duri ni ozrl, cigan pa
212 KrcmEl, II  |    Potnikov že nameril v hrib, je še slišal globoko iz doline
213 KrcmEl, III |       ušesom, po njegovi smrti pa še celó. ~V nedeljo ni bilo
214 KrcmEl, III |          hudo trpeli, naši očetje še hujše, mi pa trpimo do krvi –
215 KrcmEl, III |      vekal in obupaval, dokler je še kaplja v sodu?" ~Potnik
216 KrcmEl, III |           povedal, kam da je šel, še poslovil se ni. Jaz pa ljubim
217 KrcmEl, III |      zemljo, ki me je rodila, jaz še mislim po stari pameti:
218 KrcmEl, III |       vinu zaklad in čudež. ~"Ali še se bo zaobrnilo," je rekel. "
219 KrcmEl, III |         bo zaobrnilo," je rekel. "Še bomo našli pot do kralja
220 KrcmEl, III |         Nato mu je roka omahnila, še preden je vzdignila kozarec
221 KrcmEl, III |       tako da se niso več ganili. Še včeraj mu je bil siromak
222 KrcmEl, III |        polje, pa je rekel: Saj je še čas! – in se je napotil
223 KrcmEl, III |   grabežem in je popival, nato pa še kartal z njim do zgodnjega
224 KrcmEl, III |       roko tjavendan: "Na kant me še ni spravil," je rekel. ~
225 KrcmEl, III |        take kupčije, da bi se jim še pijanec smejal in da se
226 KrcmEl, III |           in oče, ali zaleglo ni, še za kapljo ne. Tedaj pa je
227 KrcmEl, III |         bi si kratil z bridkostjo še te poslednje dni?" ~Tako
228 KrcmEl, III |         in je šel, pa je zafrčkal še tisto, kar mu je bilo ostalo. ~
229 KrcmEl, III |        žalost, in vzkliknil je: ~"Še toliko nimam, da bi si vrv
230 KrcmEl, III |         ter je napravil zanko. Ni še dobro visel, ko se je veja
231 KrcmEl, III |         zgrudil le na tla, temveč še za klaftro globlje. Zemlja
232 KrcmEl, III |        jaz povedal tako, da te bo še v grobu treslo!" ~Cigan
233 KrcmEl, III |          nimam v suknji in zemlje še toliko ne, da bi jo z dlanjo
234 KrcmEl, III |          pa so ga nalagali; zakaj še zmerom letajo nad goro črne
235 KrcmEl, III |       goro črne vrane in daleč je še vojske čas." ~Potnik se
236 KrcmEl, III |      temveč jih dajem." ~"Nikomur še nisem kratil stelje in strehe,
237 KrcmEl, III |     čakali, da nam izpije védomec še to zadnjo kapljo krvi? Mahnimo!
238 KrcmEl, III |      videl, da si vinski in da bi še te lahke gorjače ne vzdignil
239 KrcmEl, III |           zdaj od mene, grešnika! Še hiša pojde; veter, ki bi
240 KrcmEl, III |         sem se ponoči, zato da se še krščansko poslovim od tebe
241 KrcmEl, III |            Prej si gledal sam, pa še zdaj sam glej!" ~Grajžar
242 KrcmEl, III |        razsipati, naj bi bil znal še računati. Lepih naukov mu
243 KrcmEl, III |     govoril prav in po pameti. In še bolj so se jim zvedrili
244 KrcmEl, III |         svetu, ali take procesije še nisem videl," je rekel. ~"
245 KrcmEl, III |           je privil, da je gorela še svetlejše, v svoji podstrešni
246 KrcmEl, IV  |        Kaj da hodiš po teh krajih še po svoji hudi smrti?" ~"
247 KrcmEl, IV  |         ali slej. Tudi ta izba bo še polna in glasna in vesela,
248 KrcmEl, IV  |     praznovat pod tvojo streho in še bratovščino bi pil s teboj." ~
249 KrcmEl, IV  |         žalovali za grešnikom, ki še krščanskega groba ni zaslužil.
250 KrcmEl, IV  |       Elija. "Kimavcu in cmeravcu še nikoli ni rodila zemlja;
251 KrcmEl, IV  |     napotil v krčmo kakor je bil, še z bičem v roki. ~Elija ga
252 KrcmEl, IV  |      rekel! Doslej si gledal sam, še zdaj sam glej." ~"Ne boš
253 KrcmEl, IV  |       njega. ~"Kaj si rekel? Reci še enkrat!" ~Krčmar se je umaknil,
254 KrcmEl, IV  |           je slišala take besede. Še tisti večer so prišli orožniki,
255 KrcmEl, IV  |           je vzkliknil sosed. ~In še jih je ogovoril Kovač: ~"
256 KrcmEl, IV  |          naložil, sam naj nosi!" ~Še tisti večer so sedeli v
257 KrcmEl, IV  |         prisodil, tistih pet let. Še vprašali ga niso, pa je
258 KrcmEl, IV  |           gostje razšli, je ostal še sam Martinov v krčmi. ~"
259 KrcmEl, IV  |          Elija, le toči. Zato sem še malo posedel, da bova sama.
260 KrcmEl, IV  |      potrdil krčmar. ~"Nato pa si še rekel, da si mi dal že več
261 KrcmEl, IV  |        dal že več ko preveč in da še toliko zemlje nimam, kolikor
262 KrcmEl, IV  |     povedal." ~"In navsezadnje si še rekel, da tudi tista lepa
263 KrcmEl, IV  |         Ker si tak učenjak, pa mi še natoči." ~Krčmar je točil,
264 KrcmEl, IV  |        svojo podstrešno izbo. ~Ni še dobro zadremal, ko je vztrepetal
265 KrcmEl, IV  |          v dolino, kakor ni hitel še nikoli. ~Na pol poti ga
266 KrcmEl, IV  |            ljuba duša, mudi se mi še dalje." ~Martinov je hitel
267 KrcmEl, IV  |         Bog bodi zahvaljen, ni ga še bilo in ga ne bo, pozabil
268 KrcmEl, IV  |           ga je vprašala ženska. "Še Bog, da smo rešili, kar
269 KrcmEl, IV  |         hleva in od skednja se je še svetilo, ali plamen je bil
270 KrcmEl, IV  |    vzdihovaje vstal. ~"Zdaj pa me še podpri, cigan! Tako se mi
271 KrcmEl, IV  |         mi noge šibe, kakor se mi še nikoli niso."  "O, kakšna
272 KrcmEl, IV  |            Daj, cigan, prinesi mi še vina, polno steklenico prinesi
273 KrcmEl, IV  |          okna. ~Le malokdaj se je še zaiskrilo iz pogorišča.
274 KrcmEl, V   |          zadnja ura; da bi gledal še dalj, bi mi izkapale oči
275 KrcmEl, V   |          je zvečer: ~"Mati, nocoj še bom spal pod to streho,
276 KrcmEl, V   |         žalostnimi očmi. ~"Ostani še, ti moj poslednji! Potrpi
277 KrcmEl, V   |          ti moj poslednji! Potrpi še! Glej, stara sem, sivi so
278 KrcmEl, V   |        nimam na svetu." ~Ostal je še ves dan, zvečer pa je rekel,
279 KrcmEl, V   |           in je prosila: ~"Potrpi še, ti moj poslednji!" ~On
280 KrcmEl, V   |        devete dežele. Le malo dni še, morda en sam večer, pa
281 KrcmEl, V   |        Elijevi krčmi so bila okna še svetla. ~Sedel je na kamen
282 KrcmEl, V   |   Malodušno in omahljivo je bilo, še pred vojsko premagano. –
283 KrcmEl, V   |         srce že trdno dovolj? Ali še ni ura, da se povrnete?
284 KrcmEl, V   |          ura, da se povrnete? Ali še ni tiste pomladi, ko bo
285 KrcmEl, V   |         je porodil iz noči. ~"Ali še ne pojdeš?" ga je vprašal
286 KrcmEl, V   |        Kdo pa je zadnji? Kdo čaka še dalj?" se je čudil najmlajši. ~"
287 KrcmEl, V   |         bila v dolini, zdaj pa je še devetkrat bolj črna. – Čas
288 KrcmEl, V   |      svetu; ni ga pač kraja, kjer še ni stala moja noga. In koder
289 KrcmEl, V   |             Predolgo sva vedrila. Še tri ure morda, pa bo zarja
290 KrcmEl, V   |        zaspal. Vzdramil pa se je, še preden je zasijala zarja
291 KrcmEl, V   |         bil prišel. Zunaj je bila še noč, ni se še belilo na
292 KrcmEl, V   |       Zunaj je bila še noč, ni se še belilo na vzhodu; ali pihal
293 KrcmEl, V   |         stopil na hrib, tam se je še ozrl v dolino in je zaukal. ~
294 KrcmEl, V   |        Pijem, ko bi piti ne smel. Še ta kozarec, pa bom na kolenih.
295 KrcmEl, V   |          sedel si tukaj, dobro te še vidim, in si točil! Tudi
296 KrcmEl, V   |     ranilo, je bilo strupa v njem še več in še grenkejšega. Kar
297 KrcmEl, V   |           strupa v njem še več in še grenkejšega. Kar je bilo
298 KrcmEl, V   |        bom za hlapce, kolikor vas še nisem!" ~Cigan se mu je
299 KrcmEl, V   |         si rekel: To vse bo moje, še preden bo petelin trikrat
300 KrcmEl, V   |           zdaj si sam pijanec! In še dalj si zabredel: prej si
301 KrcmEl, V   |           to vino, ampak vino je! Še sebi nalij, drugače ne pijem
302 KrcmEl, V   |            Kakor sem rekel. Glej, še kozarca nisi izpraznil,
303 KrcmEl, V   |   odgovoril cigan. "Dokler si bil še harambaša brez usmiljenja
304 KrcmEl, V   |           roko na ramo. ~"Le malo še ostani. Izprazniva to steklenico –
305 KrcmEl, V   |     Izprazniva to steklenico – in še drugo, če bo treba. Tako
306 KrcmEl, V   |          ne uganjaj burk! Prinesi še drugo in še tretjo steklenico,
307 KrcmEl, V   |         burk! Prinesi še drugo in še tretjo steklenico, pa ti
308 KrcmEl, V   |      tretjo steklenico, pa ti bom še zapel veselo pesem, ko boš
309 KrcmEl, V   |           nocoj, glej, nocoj imam še opravila in zategadelj nečem,
310 KrcmEl, V   |     trohnobe, pa je gniloba segla še v moje srce in v mojo kri.
311 KrcmEl, V   |      pravi, da je zastrupljen, ni še zastrupljen do konca in
312 KrcmEl, V   |        deset oralov zemlje; letos še krompirja ne bom sadil." ~"
313 KrcmEl, V   |    vzdihovali, ko je bilo potrebe še manj! Ampak vriskanje in
314 KrcmEl, V   |    satanov je. Naj prejme plačilo še pred svojim gospodarjem!" ~
315 KrcmEl, V   |     Otrokom našim za dediščino!" ~Še preden se je Mlinar ozrl,
316 KrcmEl, V   |              Take procesije nisem še videl – kam ta procesija?" ~
317 KrcmEl, V   |            kam ta procesija?" ~Ni še dobro premislil, ni se še
318 KrcmEl, V   |         še dobro premislil, ni se še dobro vzdramil iz strahu,
319 KrcmEl, V   |         stal pred hišo. ~"Kdor je še v antikristovi hiši, naj
320 KrcmEl, V   |           ogenj vdal; švignilo je še iz črnega tramovja, črn
321 KrcmEl, VI  |          opustošila njive. ~Ni se še dobro ohladilo črno tramovje
322 KrcmEl, VI  |          in Bog sam ve, če jim bo še kdaj sijalo sonce. ~*~Krčmar
323 KrcmEl, VI  |            Zmerom si bil mevža in še po smrti si mevža! Na tepki
324 KrcmEl, VI  |        durmi, puntar moj? Ali boš še kdaj videl beli dan? Nikoli,
325 KrcmEl, VI  |        duh je duh, zijá in molči, še ne pije ne! Kje si, cigan,
326 KrcmEl, VI  |           v izobilju, zakaj bi si še prijetne družbe ne kupil?"
327 KrcmEl, VI  |        vse drugo, naj mi nazadnje še veselje pridelajo!" ~Dal
328 KrcmEl, VI  |         imate, zdaj pa pozdravite še kraljico!" se jim je smejal
329 KrcmEl, VI  |     tlačani ponižno pozdravljali; še za njenim hrbtom nihče ni
330 KrcmEl, VI  |           od hermelina!" ~"Pa kaj še?" ~"Ovratnico od samih biserov!" ~"
331 KrcmEl, VI  |          od samih biserov!" ~"Kaj še?" ~"Zlatih zapestnic imam
332 KrcmEl, VI  |         se je peljal v mesto. ~Ni še minilo pol leta, ko je Elija
333 KrcmEl, VI  |          si rekel, drugače pojdem še ta večer!" ~Elija je obstrmel
334 KrcmEl, VI  |          o ljubezni in o zvestobi še besede ni?" ~Izis se mu
335 KrcmEl, VI  |         lice!" ~Elija ni udaril. ~Še tisti večer je pospravila
336 KrcmEl, VI  |       svet!" ~"Le kozarec vina mi še daj!" je prosil Elija. ~
337 KrcmEl, VI  |         le ena dolina osojniška – še bom stal na hribu!" ~Premišljeval
338 KrcmEl, VI  |           sem čakala in čakala bi še deset let!" ~Starejši je
339 KrcmEl, VI  |          čakala nate in bi čakala še leto in dan!" ~"Jeseni bo
340 SimnuS, I   |           bi rajši v izbi umrl!" ~Še poslušali ga niso; gnali
341 SimnuS, I   |      kraja, ne spoznal bi ga več, še v sanjah ne ..." ~Nič ga
342 SimnuS, I   |       kraj ceste. Čemu bi me zdaj še po svetu vlačili, ko je
343 SimnuS, I   |           je bil sam. "Ko sem bil še mlad in močan, dvajset dolgih
344 SimnuS, I   |       dokler ni umrlo navsezadnje še koprnenje samo. In zdaj,
345 SimnuS, I   |         bila tuja. ~"Daleč je pač še do tistih krajev, ki pravijo,
346 SimnuS, I   |         in kakšni ljudje? Ali bom še spoznal rodno kočo, ali
347 SimnuS, I   |          in je zadremal. Komaj je še dobro zadremal, ga je vzdramil
348 SimnuS, I   |       napotila v dolino. ~"Kaj je še daleč do Prisojnice?" je
349 SimnuS, I   |        jedel bi občinski kruh, pa še poti ne vé!" ~"Kako bi vedel
350 SimnuS, II  |          da bi mu v srcu očital: "Še meni delaš sitnost in zamero,
351 SimnuS, II  |           nisem spoznal z očmi in še spomin jih je komaj spoznal.
352 SimnuS, II  |         let mi je bilo morda, ali še ne deset let, ko sem šel,
353 SimnuS, II  |           živi v prisojniški fari še kakšen Sirotnik!" ~"Sirot
354 SimnuS, II  |         in se nikoli ni prerekal. Še povedati se mu ni zdelo
355 SimnuS, II  |    pridružila se je kmetica, nato še kmet, pa še kmetica – in
356 SimnuS, II  |         kmetica, nato še kmet, pa še kmetica – in šli so, kakor
357 SimnuS, II  |   številka devetindevetdeseta!" ~"Še prav zares!" je podkrižal
358 SimnuS, II  |     biričem. ~Župan pa je govoril še nadalje. ~"Tista številka
359 SimnuS, II  |   prerekal?" ~Župan pa je govoril še do konca. ~"Zdaj pa premislimo
360 SimnuS, II  |          najstarejši občani so se še od daleč spominjali Sirotnikov,
361 SimnuS, II  |           je rodila Osojnica, naj še Osojnica pokoplje! Kruha
362 SimnuS, II  |           preveč, da bi ga metala še sosedom in njih nadlogam!" ~
363 SimnuS, III |      Šimen. ~"Mene vidiš, nisi pa še videl tridesetletnih starcev,
364 SimnuS, III |           je doživel do konca, ko še ni živel. Kjer sem delal
365 SimnuS, III |         korcih in vedrih in žile, še tako polne, so kmalu izsušene ...
366 SimnuS, III |         Šimen pa je zavzdihnil: ~"Še tiste mi niso dali!" ~Ob
367 SimnuS, III |         ne le da ste lakomni, ste še bebasti povrhu! – Kar poberita
368 SimnuS, III |           v Osojnici in stoji tam še dandanašnji njen spomin?
369 SimnuS, IV  |      napotil proti domovini in je še pred mrakom dospel v Prisojnico.
370 SimnuS, IV  |        izpustil, temveč je kričal še glasneje, nego prisojniški: "
371 SimnuS, IV  |           pomagáj sta jima prišla še obadva biriča in navsezadnje
372 SimnuS, IV  |        navsezadnje so se spopadli še občani. Huda vojska se je
373 SimnuS, IV  |            Če bi me te uboge noge še nosile, ne bi vaju vprašal
374 SimnuS, IV  |     dremala v travi, in je mislil še nadalje: ~"Glej, pravica
375 SimnuS, IV  |          ceste, koder niso hodile še nikoli. ~"Kaj je bilo tvoje
376 SimnuS, IV  |           rojstvu! Takrat so bile še roke na svetu, ki so te
377 SimnuS, IV  |        vsa dolina; le hribi so se še svetili in nad njimi beli
378 SimnuS, IV  |         Stresi ga, če je živ; saj še ne bevskne!" je svetoval
379 SimnuS, IV  |       čakal do mraka, boš počakal še do noči. Kajti zapomni si,
380 SimnuS, IV  |           zamajalo! Če je grešnik še tako nedolžen, bodi vesel,
381 SimnuS, V   |        prvi napregel osojniški in še nalašč neusmiljeno švrkal,
382 SimnuS, V   |         in je skočil z voza. ~"Ni še izkazana!" je odgovoril
383 SimnuS, V   |             Razodelo se je, da je še pravica na svetu! Ta razbojnik
384 SimnuS, V   |        golega njegovo hinavščino. Še pol ure ni minilo, pa je
385 SimnuS, V   |       ramo, Šimen pa se ni ganil, še zastokal ni. ~"Ali se je
386 SimnuS, V   |         mislih!" ~"Popihal bi jo, še preden se izkaže pravica!"
387 SimnuS, V   |           besedah. In na svetu ni še bilo tako imenitnega in
388 SimnuS, V   |           krščansko usmiljenje in še lepša reč je ljubezen do
389 SimnuS, V   |       Šimna, na kamenju ležečega, še osojniški župan: ~"Vzemi,
390 SimnuS, VI  |      kamenju, pa ga ni več čutil; še vedel ni več, kje da leži
391 SimnuS, VI  |           niso ubogale in noge se še ganile niso. ~"Zdi se mi,
392 SimnuS, VI  |        modrijani, nič ne zamerim; še zamere vas prosim zaradi
393 SimnuS, VI  |     službo?" ~Iblajtarja sta bila še zaspana in vsa meglena;
394 SimnuS, VI  |           na Šimna. ~"Tam leži in še smeje se, kakor da je brez
395 SimnuS, VI  |  nezaslužene dobrote, se nam zdaj še roga in posmehuje! Iskali
396 SimnuS, VI  |         obraz; zvezde so zasijale še svetleje, z bistrimi očmi
397 SimnuS, VI  |            Z obtipanjem rok samih še ni povedano, da se duša
398 SimnuS, VI  |         genili, temveč smrčali so še glasneje. Osojniški župan
399 SimnuS, VI  |          pokrižal. ~"Odpočijmo si še mi; jutro bo že dalo, kar
400 SimnuS, VII |           je bil osojniški birič. Še preden je odprl oči, je
401 SimnuS, VII |        kakor v tistem trenotku se še nikoli ni prestrašil osojniški
402 SimnuS, VII | Prisojniški se je zvil kakor jež, še nos se komaj kaže iznad
403 SimnuS, VII |   grešnika nad vsemi grešniki. In še tisti tam, prisojniški birič:
404 SimnuS, VII |      čisto belo! O vsi svetniki – še po smrti uganja hinavščino
405 SimnuS, VII |           in nespametno. Opolnoči še komaj huda slutnja, ob rani
406 SimnuS, VII |           izpregovorite, in če je še kaj modrosti v vas, jo razpečajte!
407 SimnuS, VII |            Tvoj greh je bil, bodi še pokora tvoja!" ~Tudi osojniški
408 SimnuS, VII |          ležal in drugače gledal; še smeje se bolj hudobno, nego
409 SimnuS, VII |        posebno pa, če je morda le še košček duše v njem; zakaj
410 SimnuS, VII |          Prišel sem do oglednika; še v postelji je ležal, pa
411 SimnuS, VII |    beračem, če so živi ali mrtvi, še zmerom boljše pod zemljo
412 SimnuS, VII |   Andrejaz: ~"Morda se pa duša le še usten drži! Ali bi ne poslali
413 SimnuS, VII |          poslali po zdravnika?" ~"Še po cesarja in papeža!" ga
414 SimnuS, VII |           redil, pokopal in morda še za maše dajal! Ampak če
415 SimnuS, VII |          ki ga je krstila, naj ga še pokoplje!" ~"Katera občina
416 SimnuS, VII |      povedano v pismu!" ~"Postava še ni govorila zadnje besede,
417 SimnuS, VII |   osojniškem svetu!" ~"Če postava še ni govorila, pa naj v božjem
418 SimnuS, VII |         škoda, če bi se prerekali še nadalje s temi rokomavhi!
419 SimnuS, VII |         je napravil Šimen zdražbo še po smrti; njegov obraz se
420 SimnuS, VIII|  postelješ na trdem kamenju in mu še po smrti ne privoščiš počitka?" ~
421 SimnuS, VIII|         izdihnil od vsega hudega, še krščanskega groba ne privoščijo!
422 SimnuS, VIII|         Osojnico. Na hribih se je še svetilo, tudi nebo je bilo
423 SimnuS, VIII|        svetilo, tudi nebo je bilo še jasno, dolina pa je tonila
424 SimnuS, VIII|           omahnil v posteljo. ~Ne še teden kasneje je kolovratil
425 SimnuS, VIII|           za devet korakov! – Ali še zmerom nič ni z mojo pravico?
426 SimnuS, VIII|           mojo pravico? Seveda ni še nič in čakal bom pač še
427 SimnuS, VIII|           še nič in čakal bom pač še leto in dan! Ali časih je
428 SimnuS, VIII|        okopal. – ~Godile pa so se še druge reči, mnogo strahotneje.
429 SimnuS, VIII|        tako so storili. Le enkrat še se je prikazal sirotni Šimen;
430 SimnuS, VIII|   naveličal tega potikanja! Ampak še se bova srečala nekoč in