Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |          prihajali iz veže, hladit si obraz; razgreti so bili
  2 DvehMl, I   |            jaz pojdem ondod, kakor si rekel!" ~"Bog in ti in jaz,
  3 DvehMl, I   |         doli! – Mimo sva šla, sama si videla, tam svatujejo." ~"
  4 DvehMl, I   |          od same bridkosti. Želela si jima srečo, ko jo imata
  5 DvehMl, I   |            pa je vse dobro." ~"Ker si mlada in ne veš, kakšna
  6 DvehMl, I   |           sojeno: Sin kajžarja, ti si rojen za hlapca in hlapec
  7 DvehMl, I   |            ji dajal vbogajme; sama si prislužim doto. Eno leto,
  8 DvehMl, I   |            tam nič ne vprašajo, če si kajžarjev, ali če si županov;
  9 DvehMl, I   |            če si kajžarjev, ali če si županov; vreden si, kolikor
 10 DvehMl, I   |          ali če si županov; vreden si, kolikor si vreden, pa bodi
 11 DvehMl, I   |        županov; vreden si, kolikor si vreden, pa bodi tvoj oče
 12 DvehMl, I   |           ne vprašujejo več, čegav si. Kmalu pridem pote, Manca;
 13 DvehMl, I   |          napotila v dolino. ~"Kako si rekla, Manca? Srečo daj
 14 DvehMl, I   |            da se posloviva, pa sva si dala roko za veselo svatovanje!" ~
 15 DvehMl, II  |       solze?" je pomislila Mana in si je z robcem otrla lica. ~"
 16 DvehMl, II  |         brez besede. Pogledala sta si iz oči v oči, vedela sta
 17 DvehMl, II  |          kruh. Če strada in hrani, si ne prihrani za miren kot
 18 DvehMl, II  |       krčmo, stopiva vanjo. Trudna si pač in lačna." ~Res sta
 19 DvehMl, II  |      spoznal njene misli. ~"Jokala si, Mana, ker si bila sama.
 20 DvehMl, II  |               Jokala si, Mana, ker si bila sama. Ne jokaj, Mana.
 21 DvehMl, II  |        veži pa je bila noč, da sta si komaj videla v obraz. ~"
 22 DvehMl, III |             Ti se usmili, zakaj ti si močan ... " Ugledal je Pavle
 23 DvehMl, III |      strmelo nanj: "Kod hodiš, kam si šel? Nate čakam, nate mislim;
 24 DvehMl, III |          pa so bile objokane. "Kam si se napotil, Pavle, sirotni
 25 DvehMl, III |            Karto imam za Ameriko!" si je mislil. "Ta je kakor
 26 DvehMl, III |           ne bodo." ~Daleč v mesto si ni upal, preveč je bilo
 27 DvehMl, III |           bila in kalna; samo usta si je izplaknil, nato pa jo
 28 DvehMl, III |           je čakal nanj, kakor sta si bila pisala in spoznal ga
 29 DvehMl, III |        misel. ~"Vesel sem, res, da si prišel; tudi zato, ker še
 30 DvehMl, III |        bile kakor oznanilo: prišel si, da se pogubiš, potegnil
 31 DvehMl, III |            da se pogubiš, potegnil si v loteriji črno številko! ~"
 32 DvehMl, III |           ne usmili." ~"Z veseljem si me pozdravil, tako da sem
 33 DvehMl, III |     pozdravil z veseljem, zato ker si iz naših krajev in ker si
 34 DvehMl, III |          si iz naših krajev in ker si fant, kakor je treba. Kaj
 35 DvehMl, III |          že na pragu ozmerjal? Ker si pameten, poslušaj: kolikor
 36 DvehMl, III |            je rekel Pavle. ~"Zares si ves čemeren in zanič! Pojdiva,
 37 DvehMl, III |           in te odenem, sirota, da si odpočiješ!" ~Stopila sta
 38 DvehMl, III |            zmrduj in ne cmeri; saj si fant, pa ne prisiljena nevesta.
 39 DvehMl, III |            Ko je Lojze povečerjal, si je obrisal ustna in je pil,
 40 DvehMl, IV  |          Skoraj sem že mislila, da si se izgubila! Saj si prišla
 41 DvehMl, IV  |             da si se izgubila! Saj si prišla zjutraj, kod si hodila
 42 DvehMl, IV  |         Saj si prišla zjutraj, kod si hodila ves dan?" ~Mana ji
 43 DvehMl, IV  |     zasmejala od radosti. ~"Jokala si ves dan, ubožica, še vse
 44 DvehMl, IV  |           eno blazino ti vzamem in si jo položim na tla. Jaz spim,
 45 DvehMl, IV  |            pobožala po licu. ~"Ker si otrok," je rekla. "Zdaj
 46 DvehMl, IV  |         misli, tja gredo!" ~"Blaga si, lepo tolažiš; ali moje
 47 DvehMl, IV  |            prestrašila Mana. ~"Saj si res otrok, pa še kako nespameten!
 48 DvehMl, IV  |            še kako nespameten! Kaj si mislila, da čakajo nate?
 49 DvehMl, IV  |             da čakajo nate? Pridna si, poslušna, ponižna in pripravna;
 50 DvehMl, IV  |           pripravna; vseh čednosti si polna, ki jih je treba dekletu;
 51 DvehMl, IV  |           dekletu; ali glej – kmet si! Za čednosti pa te gospoda
 52 DvehMl, IV  |            bo vprašala!" ~"Tudi ti si iz naših krajev!" je rekla
 53 DvehMl, IV  |         sem kmetica v mesto, kakor si ti prišla; da sem takrat
 54 DvehMl, IV  |              Ne za gospôdo!" ~"Ali si že kdaj služila?" ~"Ne še!" ~"
 55 DvehMl, IV  |       oblačil na izbiro! Ampak ker si otrok, ti nikoli ne bom
 56 DvehMl, IV  |         meni godi!" ~"Povej, zakaj si tako žalostna, da še govoriti
 57 DvehMl, IV  |        novo, gosposko hišo; skoraj si ni upala, da bi prestopila
 58 DvehMl, IV  |   premerila od nog do glave. ~"Ali si ti naša dekla?" ~Mana ji
 59 DvehMl, IV  |           vrzi tja, v kot, zavihaj si rokave in pomij, kar je
 60 DvehMl, IV  |     družini!" je pomislila Mana in si je zavihala rokave do komolcev.
 61 DvehMl, IV  |          večerjala je stoje; in ko si je postlala v kuhinji na
 62 DvehMl, IV  |        nerodna, nikar ne misli, da si na polju! Kaj ti bom za
 63 DvehMl, IV  |     zatajenega ihtenja. ~"Shujšala si!" je rekla Hanca. "Saj sem
 64 DvehMl, IV  |            do zadnje kaplje! Le to si zapiši, pa nikoli ne pozabi,
 65 DvehMl, IV  |          ljudi ni na svetu. – Malo si se zdaj že naučila; tistim
 66 DvehMl, IV  |         čakaj pri meni!" ~"Samo ti si dobra! Samo ti si dobra!"
 67 DvehMl, IV  |          Samo ti si dobra! Samo ti si dobra!" je vzkliknila Mana
 68 DvehMl, IV  |            zaihtela na glas.  "Saj si res veliko trpela!" je rekla
 69 DvehMl, IV  |         nocoj povej, da pojdeš! Če si sama ne upaš, pojdem s teboj!" ~"
 70 DvehMl, IV  |           hrani spomin v srcu; vse si zapomni, kar si videla in
 71 DvehMl, IV  |          srcu; vse si zapomni, kar si videla in kar si spoznala!" ~"
 72 DvehMl, IV  |      zapomni, kar si videla in kar si spoznala!" ~"Kaj bi z jezo
 73 DvehMl, IV  |         prišla v mesto?" ~"Čemu da si prišla?" ~"Poslušaj pa naglas
 74 DvehMl, IV  |          sem prišla v mesto, da bi si prislužila doto, jaz, kajžarjeva
 75 DvehMl, IV  |           iz tebe, ne veselje. Šla si za srečo, kakor smo mi vsi
 76 DvehMl, IV  |        kakor je nihče našel ni. Če si se ob prvem koraku nerodno
 77 DvehMl, IV  |          je že tam, on pa náte, ki si tukaj." ~"Pa mu boš vse
 78 DvehMl, V   |            na cesto. Kaj? Obglodal si kost, pa jo vržeš stran;
 79 DvehMl, V   |         več vsega požreti, zatorej si zdaj lahko malo oddahnemo;
 80 DvehMl, V   |          vseh koncih in krajih; če si lačen, podstavi nogo pod
 81 DvehMl, V   |            bo. Nekaj jih je, ki so si toliko prihranili, da se
 82 DvehMl, V   |      praviš, da živé?" ~"Le mislim si tako, ker si drugače ne
 83 DvehMl, V   |             Le mislim si tako, ker si drugače ne morem misliti!"
 84 DvehMl, V   |        skorje iz blata. Ali prišel si res ob hudi uri, da bi ob
 85 DvehMl, V   |      sramoto, rajši poginem, kakor si rekel, da jih pogine od
 86 DvehMl, V   | siromašnejši nego poprej!" ~"Slabo si storil!" je rekel Lojze. "
 87 DvehMl, V   |            izpustila! Bodi sam, pa si devetkrat slab; če vaju
 88 DvehMl, V   |          Lojze. "Ali boš zato, ker si neumnost napravil, zaradi
 89 DvehMl, V   |   vztrepetal. ~"Kako misliš? Zakaj si to rekel?" je zavzkliknil. "
 90 DvehMl, V   |           Še hitreje gre, nego sem si mislil. Zatorej le brž na
 91 DvehMl, V   |       Potrpi, kakor pač moreš; saj si mlad, malo stradanja ti
 92 DvehMl, V   |          odgovarjal. ~Stisnila sta si roko za slovo; Pavletova
 93 DvehMl, V   |       očita z žalostnimi očmi: kam si se izgubil, moj sin? Tenko
 94 DvehMl, VI  |          to-le ti bom povedala: ti si tako malo za mestno službo,
 95 DvehMl, VI  |            polje in senožet. Močna si, pripravna, ubogljiva –
 96 DvehMl, VI  |            zakrknjeno. Ti pa, kako si stala pred tisto debelo
 97 DvehMl, VI  |        tisto debelo žensko! Tresla si se, povešala si glavo in
 98 DvehMl, VI  |             Tresla si se, povešala si glavo in solze so bile v
 99 DvehMl, VI  |          so bile v tvojih očeh. Pa si natanko vedela, da je pravica
100 DvehMl, VI  |     spodobile vse tiste besede, ki si jih ti preslišala. Nisi
101 DvehMl, VI  |        Mana je odgovorila: ~"Kakor si rekla tisti prvi večer,
102 DvehMl, VI  |            kakor jaz trpim! Nalašč si me zastrašila; jaz pa verjamem
103 DvehMl, VI  |         noben vihar ne podrl. Tako si zdaj mislim, kadar se spominjam
104 DvehMl, VI  |            otrok." ~"Vse je, kakor si rekla," je odgovorila Mana,
105 DvehMl, VI  |         njim, ko sem obljubila, da si prislužim doto in balo." ~"
106 DvehMl, VI  |            doto in balo." ~"Veliko si obljubila!" se je zasmejala
107 DvehMl, VI  |         govoril nič drugače, kakor si ti zdaj govorila!" ~"Ne
108 DvehMl, VI  |            obrne desetkrat, preden si kupi suhega kruha; za svatbo
109 DvehMl, VI  |           hrani in za hude dni, pa si misli zraven: tudi ona hrani
110 DvehMl, VI  |        pomislila Mana. "Tudi tukaj si dote ne bom prislužila!" ~"
111 DvehMl, VI  |      vstala, prižgala je svečo ter si ogrnila ruto; nato je stopila
112 DvehMl, VI  |       njene oči vse rdeče. In Mana si je mislila: "Če bi si doto
113 DvehMl, VI  |         Mana si je mislila: "Če bi si doto le s samim trudom služila,
114 DvehMl, VI  |      trudom služila, prislužila bi si jo kmalu!" ~Ko je čedila
115 DvehMl, VI  |            je zardela. ~Zvečer, ko si je bila napravila posteljo,
116 DvehMl, VI  |           napotila k Hanci. ~"Tako si molčljiva," je rekla Hanca, "
117 DvehMl, VI  |         tiho nasmehnila. ~"Zdaj bi si lahko prislužila doto!"
118 DvehMl, VI  |             tako lep in bel, kakor si!" je vzkliknila. ~Mana pa
119 DvehMl, VI  |           bodi pozdravljen!" ~"Kaj si pisala?" je vprašala Hanca. ~"
120 DvehMl, VI  |           Mana je šla v kuhinjo in si je izprala oči in lica.
121 DvehMl, VII |   nadaljnjih štirinajst dni, če bi si ne privoščil ne pijače,
122 DvehMl, VII |        mestu, od kraja do konca bi si ogledal to jozafatsko dolino,
123 DvehMl, VII |          je bil ves vesel. ~"Odkod si?" ga je vprašal. ~"Iz Trsta,"
124 DvehMl, VII |          in izkazalo se je, da sta si tovariša v nesreči. ~Ker
125 DvehMl, VII |             Jaz vem za brlog, kjer si človek lahko odpočije." ~
126 DvehMl, VII |            taki družbi, ali mislil si je: ~"Da vsaj nisem sam.
127 DvehMl, VII |      domačo besedo. ~"V lepe kraje si me vodil," je rekel Talijanu. ~"
128 DvehMl, VII |           kar lepo spravi, odkoder si ga potegnil," je rekel Talijanu;
129 DvehMl, VII |          in je šel. ~"Nož je nož," si je mislil. "S kolom bi se
130 DvehMl, VII |            nisem vajen." ~"Kako pa si se pritepel, siromak, v
131 DvehMl, VII |         bom še tako kmalu; ali tak si, mislim, da me ne boš terjal." ~"
132 DvehMl, VII |          rekel tiho Pavle. ~"Kakor si, tak ne pojdeš," je vzrojil
133 DvehMl, VII |           te ne izpustim, zato ker si mi večerjo kupil, ko sem
134 DvehMl, VII |    vzkliknila, "pozdravljen, kakor si!" – ~Pavle je globoko zavzdihnil,
135 DvehMl, VIII|       svojem srcu. "Še preko morja si me pozdravila in si očistila
136 DvehMl, VIII|          morja si me pozdravila in si očistila mojo dušo." ~Ko
137 DvehMl, VIII|            ukrenil. Tako je šel in si je kupil žganja za poslednje
138 DvehMl, VIII|          že sladko počival – zakaj si me zmotila, Mana, zakaj
139 DvehMl, VIII|            me zmotila, Mana, zakaj si me poklicala v sanjah?" ~
140 DvehMl, VIII|             ne kje, ne kako; kadar si je odpočil ter se prespal,
141 DvehMl, VIII|           je rekla ženska. "Sinoči si ležal pred durmi, pa smo
142 DvehMl, VIII|            Pa nikar se ne laži, da si gosposka in vesela, ko ni
143 DvehMl, VIII|          Je že narobe. Piši mu, da si vesela, pa se ti koj obesi.
144 DvehMl, VIII|          ti koj obesi. Piši mu, da si žalostna, pa te pride tolažit,
145 DvehMl, VIII|       morda spet malo pogledam, če si zdrava. Lahko noč, pa nikar
146 DvehMl, VIII|              Kakor vse je mislila, si ni mogla domisliti, čemu
147 DvehMl, VIII|    odgovoril Lojze. "Ta beseda, ki si jo rekel, je bila nabasana
148 KrcmEl, I   |         Izpije kozarec vina, komaj si ustna oblizne, že vest zavpije: "
149 KrcmEl, I   |           bi le garal in garal; če si ga drugi privoščijo, si
150 KrcmEl, I   |            si ga drugi privoščijo, si ga bo še on, pa mir besedi!" ~
151 KrcmEl, I   |           je zjutraj hlapca: ~"Ali si kaj videl sinoči, Jernej?" ~"
152 KrcmEl, I   |          jaz ne izpustim; in kakor si ti od vekomaj blagoslovljena,
153 KrcmEl, I   |       poleg njih. Oni so narod, ti si rakev. – Kaj pa ste vi storili,
154 KrcmEl, I   |      vislicami za harmoniko, da bi si zagodel še poslednjo pesem.
155 KrcmEl, I   |          nato pa je omahnil. ~"Kdo si?" je vprašal. ~"Elija Nahmijas,"
156 KrcmEl, I   |             je vzkliknil mlajši in si je zakril obraz. – ~Veselo
157 KrcmEl, I   |         razsul."  "Oj, Potnik, kaj si to ti, bahač med sosedi?
158 KrcmEl, I   |            pamet bistra ... strupa si mi nalival, pritepeni žid ...
159 KrcmEl, I   |         pritepeni žid ... nam vsem si ga nalival, da bi nas ociganil.
160 KrcmEl, I   |       misliš, da ne vem, počemu da si prišel? Nič, bratec, ne
161 KrcmEl, I   |        kraljeval sam Matjaž.  "Kdo si?" je vprašal Matjaž. ~"Jernej
162 KrcmEl, I   |          rdeči luži. ~"Kje in čemu si prelil svojo kri?" ga je
163 KrcmEl, II  |         nam povejte, oče!" ~Potnik si je nalil vina, pil je, nato
164 KrcmEl, II  |          velika bridkost. ~"Rodila si, zemlja, svojim sinovom,
165 KrcmEl, II  |           svojim sinovom, zato ker si jih ljubila, kakor so te
166 KrcmEl, II  |           Zdaj bo leto dni, ko sva si v roko segla," je rekel
167 KrcmEl, II  |          Poslušaj dobro in zapomni si, kakšna je moja misel in
168 KrcmEl, II  |           teboj." ~"Jaz pojdem ter si nabrusim v drugih krajih
169 KrcmEl, II  |             Čakala bom nate, kakor si ukazal; kadar se napotiš,
170 KrcmEl, II  |        pridi tod mimo." ~Segla sta si v roko in obadva sta čutila,
171 KrcmEl, II  |         stala na samem. ~"Pogledam si to črno lužo," je rekel. "
172 KrcmEl, II  |            celo ni obtežilo. ~"Kod si hodil, da si tako šaro zbral?"
173 KrcmEl, II  |       obtežilo. ~"Kod si hodil, da si tako šaro zbral?" ga je
174 KrcmEl, II  |           mukati." ~"Tudi tam gori si slišal človeško besedo;
175 KrcmEl, II  |          strah. ~"Povej mi, kdo da si," je ukazal in je stal pred
176 KrcmEl, II  |            vprašal Potnikov: ~"Ali si večerjal?" ~"Večerjal sem;
177 KrcmEl, II  |         naša in ni več." ~Segli so si v roko, nato pa so počivali
178 KrcmEl, II  |         gledate tako zabodeno? Ali si ti moja žena in ali ste
179 KrcmEl, II  |        odgovoril starejši. ~Oče pa si je potisnil klobuk na čelo,
180 KrcmEl, II  |           nocoj. Ti se spomni, kaj si obljubila: da ne boš jokala
181 KrcmEl, II  |         ustna. ~"Adijo! Lep spomin si mi dala, pa še veselje v
182 KrcmEl, III |           ne konca ne kraja, da bi si mislil človek: glej, ta
183 KrcmEl, III |         pride zadnja ura – čemu bi si kratil z bridkostjo še te
184 KrcmEl, III |          od glave do nog. ~"Kdo pa si?" je vprašal. ~"Kaj me več
185 KrcmEl, III |           začudil siromak. "Saj ti si me spravil ob hišo in polje!" ~
186 KrcmEl, III |            in ne vidiš več: ti sam si ravnal!" ~Spoznanje je takrat
187 KrcmEl, III |         usmili!" ~"Sam glej, kakor si prej gledal," je rekel grabež
188 KrcmEl, III |             Še toliko nimam, da bi si vrv kupil. Usmili se in
189 KrcmEl, III |           z dlanjo pokril. In čemu si se tako razsrdil? Glej jih –
190 KrcmEl, III |            rekel. " Ampak ti, žid, si za devetdeset tistih židov,
191 KrcmEl, III |            bil skoraj zamahnil, pa si me stresel za ramo in si
192 KrcmEl, III |           si me stresel za ramo in si me vzdramil! Kdo pa si,
193 KrcmEl, III |          in si me vzdramil! Kdo pa si, da imaš tako pravico?" ~
194 KrcmEl, III |        Blede se ti, oče, zato, ker si pijan. Faranom osojniškim
195 KrcmEl, III |            te je, ker je videl, da si vinski in da bi še te lahke
196 KrcmEl, III |          strah. ~"Drži me, kdor že si, ne hodi zdaj od mene, grešnika!
197 KrcmEl, III |       Bogom in na svidenje!" ~"Ali si pijan?" je vprašala Francka. ~"
198 KrcmEl, III |            je ozrl za njim: ~"Prej si gledal sam, pa še zdaj sam
199 KrcmEl, III |           ga ni gonil od hiše, sam si je izvolil in kazal pot.
200 KrcmEl, III |      prijazno besedo: ~"Dovolj smo si ogledali to žalost, zdaj
201 KrcmEl, III |       videl," je rekel. ~"Le dobro si jo oglej," mu je odgovoril
202 KrcmEl, IV  |            nosil na hrbtu. ~"Pijan si bil in sanjalo se ti je,"
203 KrcmEl, IV  |               Kaj bi rekel! Doslej si gledal sam, še zdaj sam
204 KrcmEl, IV  |          in šteti? Če so rekli, da si, torej si!" ~"Prav si povedal,
205 KrcmEl, IV  |          Če so rekli, da si, torej si!" ~"Prav si povedal, žid!
206 KrcmEl, IV  |           da si, torej si!" ~"Prav si povedal, žid! Štel bom sam
207 KrcmEl, IV  |            za korak. ~"Vem, kdo da si, zato ne dam!" ~Kovač je
208 KrcmEl, IV  |         Kovač je osupnil. ~"Doslej si dajal, čeprav si odiral." ~
209 KrcmEl, IV  |            Doslej si dajal, čeprav si odiral." ~Krčmarjev obraz
210 KrcmEl, IV  |           ves trd in siv. ~"Dokler si bil gospodar, sem dajal;
211 KrcmEl, IV  |          je planil do njega. ~"Kaj si rekel? Reci še enkrat!" ~
212 KrcmEl, IV  |          je stopil k mizi, natočil si je kozarec vina in ga je
213 KrcmEl, IV  |           vprašal Kovač. ~"Premalo si mahnil, preslabo si meril,"
214 KrcmEl, IV  |        Premalo si mahnil, preslabo si meril," je vzkliknil sosed. ~
215 KrcmEl, IV  |        slabo sponesla ta jeza. Sam si je naložil, sam naj nosi!" ~
216 KrcmEl, IV  |       krčmar pa je razložil: ~"Sam si jih je prisodil, tistih
217 KrcmEl, IV  |          predla za praznike. Ti pa si rekel, da nečeš." ~"Da nečem,
218 KrcmEl, IV  |          potrdil krčmar. ~"Nato pa si še rekel, da si mi dal že
219 KrcmEl, IV  |            Nato pa si še rekel, da si mi dal že več ko preveč
220 KrcmEl, IV  |             Tudi to sem rekel, vse si prav povedal." ~"In navsezadnje
221 KrcmEl, IV  |         povedal." ~"In navsezadnje si še rekel, da tudi tista
222 KrcmEl, IV  |        prihodnje čase in reči. Ker si tak učenjak, pa mi še natoči." ~
223 KrcmEl, IV  |          Tudi zidanica!" ~Martinov si je točil sam, vstal je in
224 KrcmEl, IV  |        zvezde so ugasnile. ~Krčmar si je ogrnil svojo črno suknjo
225 KrcmEl, IV  |          gledal v dolino; z dlanjo si je bil zasenčil oči, ker
226 KrcmEl, IV  |          in ga ne bo, pozabil je!" si je oddahnil krčmar. ~"Kdo
227 KrcmEl, IV  |          je sedel za mizo cigan in si je točil sam. Tiho je žvižgal
228 KrcmEl, IV  |       vzdignil steklenico, dvakrat si je natočil in je obakrat
229 KrcmEl, IV  |          Cigan je ubogal in krčmar si je ovil cunjo okoli glave.
230 KrcmEl, IV  |       glasom. ~"O, silen razbojnik si! Ampak kdo bi ti očital
231 KrcmEl, IV  |            res tako misliš, ali pa si izkušnjavec?" ~Cigan se
232 KrcmEl, IV  |  prestrašen. ~"Pil sem nocoj, čemu si mi točil, cigan? Glej, vsa
233 KrcmEl, IV  |            slabosti in od vina. Ko si je obvezal glavo, je vzdihovaje
234 KrcmEl, IV  |         spanja pa ni bilo. Natočil si je vina; ali ko je pil,
235 KrcmEl, IV  |           pa je sedel cigan, točil si je kozarec za kozarcem in
236 KrcmEl, V   |            večer Elijev gost. Slab si, ker so pesmi in sanje v
237 KrcmEl, V   |          da ne zamudiš! Predzadnji si izmed tistih, ki so šli!" ~"
238 KrcmEl, V   |           od zdavnih stoletij? Kaj si zakleti žid?" ~Cigan je
239 KrcmEl, V   |           brado in črne oči. ~"Kdo si?" je vprašal. ~"O, da bi
240 KrcmEl, V   |          sem mislil le eno: manjši si od drugih, slabejši od drugih,
241 KrcmEl, V   |  malodušnost in trohnoba. Tam šele si odpočijem, tam sem kakor
242 KrcmEl, V   |           tej čudni zgodbi. ~"Zato si prišel k nam in si ostal
243 KrcmEl, V   |            Zato si prišel k nam in si ostal med nami! Joj domovini!" ~"
244 KrcmEl, V   |          vzkliknil najmlajši. "Sam si rekel, da si prišel v deželo
245 KrcmEl, V   |       najmlajši. "Sam si rekel, da si prišel v deželo trohnobe
246 KrcmEl, V   |        trohnobe in smrti, kakor da si pokazal na posteljo: Glej,
247 KrcmEl, V   |       življenje razmahne. – Zapiši si in dobro hrani, kar sem
248 KrcmEl, V   |       zadremal; lahko noč!" ~Cigan si je potisnil klobuk na oči
249 KrcmEl, V   |           zarja nad hribom. Omočil si je obraz in oči z mrzlo
250 KrcmEl, V   |            vrha poln žerjavice? Ti si mi dal strupa, cigan! Ali
251 KrcmEl, V   |       Elija!" ~Stopil je k mizi in si je točil s tresočo roko. ~"
252 KrcmEl, V   |        sanj ne bilo! Ti, cigan, ti si mi prvi točil, sedel si
253 KrcmEl, V   |            si mi prvi točil, sedel si tukaj, dobro te še vidim,
254 KrcmEl, V   |       tukaj, dobro te še vidim, in si točil! Tudi vidim tvoj obraz,
255 KrcmEl, V   |       obraz, slišim tvoj smeh. Kaj si rekel takrat v svojem srcu?
256 KrcmEl, V   |        takrat v svojem srcu? Rekel si: S tistim bičem ga bom tepel,
257 KrcmEl, V   |       proti oknu.  "Nazaj, odkoder si! Kdo te je klical?" ~Ob
258 KrcmEl, V   |             kaj bi odgovoril. ~"Če si žejen, stopi v krčmo in
259 KrcmEl, V   |        tresel od smeha. ~"Tako, da si uganil? Zmerom sem rekel,
260 KrcmEl, V   |       uganil? Zmerom sem rekel, da si bister človek, in glej –
261 KrcmEl, V   |         človek, in glej – resnično si bister! – Kaj praviš, ali
262 KrcmEl, V   |             O krčmar, o Elija, kam si razsul svojo pamet? Po pravici
263 KrcmEl, V   |            da se mi smiliš! Prišel si, kakor zmagoslaven vojskovodja,
264 KrcmEl, V   |  zmagoslaven vojskovodja, pogledal si v dolino pa si rekel: To
265 KrcmEl, V   |            pogledal si v dolino pa si rekel: To vse bo moje, še
266 KrcmEl, V   |         trikrat zapel. Zakaj vedel si, da si prišel med slabiče
267 KrcmEl, V   |          zapel. Zakaj vedel si, da si prišel med slabiče in cágavce!
268 KrcmEl, V   |          imaš na dlani že vse, kar si hotel; le pest stisni, pa
269 KrcmEl, V   |               Ampak glej, nazadnje si se ustrašil in si omahnil.
270 KrcmEl, V   |         nazadnje si se ustrašil in si omahnil. Južina je bila
271 KrcmEl, V   |          padla žlica na mizo. Koga si se ustrašil, ti, ki se nikoli
272 KrcmEl, V   |       tvoje vino vbogajme! – Daleč si jo zavozil, krčmar Elija:
273 KrcmEl, V   |      zavozil, krčmar Elija: smejal si se malodušnim, zdaj si sam
274 KrcmEl, V   |      smejal si se malodušnim, zdaj si sam malodušen; rubil si
275 KrcmEl, V   |            si sam malodušen; rubil si razsipnike, zdaj si sam
276 KrcmEl, V   |          rubil si razsipnike, zdaj si sam razsipnik in goniš goste
277 KrcmEl, V   |            goste od praga; pljuval si pred pijance, zdaj si sam
278 KrcmEl, V   |      pljuval si pred pijance, zdaj si sam pijanec! In še dalj
279 KrcmEl, V   |            sam pijanec! In še dalj si zabredel: prej si ubijal
280 KrcmEl, V   |          še dalj si zabredel: prej si ubijal močne ljudi, zdaj
281 KrcmEl, V   |        ubijal močne ljudi, zdaj pa si se spravil na popotnega
282 KrcmEl, V   |          se mu je tresla. ~"Bistre si pameti, cigan! Izkusiti
283 KrcmEl, V   |         Izkusiti sem te mislil, pa si izkušnjo dobro napravil!" ~
284 KrcmEl, V   |  steklenico in drug kozarec. Cigan si je točil sam in je takoj
285 KrcmEl, V   |            obadva pijana." ~Krčmar si je natočil; komaj je pil,
286 KrcmEl, V   |        ponoči? – Cigan, povej: ali si imel že kdaj hude sanje?" ~"
287 KrcmEl, V   |         sem jih." ~"Povej, kako da si jih pregnal! Kadar me ozdraviš,
288 KrcmEl, V   |           odgovoril cigan. "Dokler si bil še harambaša brez usmiljenja
289 KrcmEl, V   |          tvoji družbi; ampak odkar si sanjava in jokava cunja,
290 KrcmEl, V   |           drugo, če bo treba. Tako si vstal, kakor da bi se poslavljal
291 KrcmEl, V   |      poslavljal za zmerom! Čemu bi si prijazno ne segla v roko,
292 KrcmEl, V   |            je rekel krčmar, sam pa si je komaj omočil ustnice. ~
293 KrcmEl, V   |            vrvi in o cekinih. Zato si mi v svojem srcu namenil
294 KrcmEl, V   |   prezgodnji paradiž. Upijanim ga, si rekel, zaspal bo pod mizo
295 KrcmEl, V   |            rekel: ~"V mojih pestéh si, ali umrl ne boš! Trpi in
296 KrcmEl, V   |       Razgalil sem se, pljuval sem si v lice, jokal sem kakor
297 KrcmEl, V   |           strahu in od zlobe. ~"To si ti, Potnik! To si ti, Pankračev!
298 KrcmEl, V   |               To si ti, Potnik! To si ti, Pankračev! To si ti,
299 KrcmEl, V   |            To si ti, Pankračev! To si ti, Andrejčev ... Vsi ste
300 KrcmEl, V   |   žalostnimi očmi. ~"Boljših ljudi si vredna in Bog daj, da boš
301 KrcmEl, VI  |           vrt. Pod temnim zelenjem si je zgradil lopo, ki je bila
302 KrcmEl, VI  |            Elija na mehki divan in si je točil in je pil, dokler
303 KrcmEl, VI  |            že kakor dežnica; točil si je drago špansko vino, ki
304 KrcmEl, VI  |          je natočil do roba. ~"Kaj si že tukaj, bratec? Pozdravljen!
305 KrcmEl, VI  |            Ali te je strah? Zmerom si bil mevža in še po smrti
306 KrcmEl, VI  |           bil mevža in še po smrti si mevža! Na tepki si me iskal,
307 KrcmEl, VI  |           smrti si mevža! Na tepki si me iskal, pa si me tukaj
308 KrcmEl, VI  |           Na tepki si me iskal, pa si me tukaj našel; tako se
309 KrcmEl, VI  |           spreminjajo! Lansko leto si pogledal časih skozi okno,
310 KrcmEl, VI  |           je treba udariti, čeprav si preslabo udaril. Kako se
311 KrcmEl, VI  |        dopolnil svoja leta, ali pa si prezgodaj izdihnil od sramu
312 KrcmEl, VI  |          da bi vzdignil glavo. ~Ko si je oddahnil ter se ozrl,
313 KrcmEl, VI  |           je razveselil Elija. "Ti si me ukanil, edini izmed vseh
314 KrcmEl, VI  |           ukanil, edini izmed vseh si me ukanil! Kod se klatiš,
315 KrcmEl, VI  |    izgrešila posvetna pravica? Ali si šel med razbojnike in rokovnjače,
316 KrcmEl, VI  |        takorekoč po postavi? Kakor si že bodi, odpočij si pod
317 KrcmEl, VI  |          Kakor si že bodi, odpočij si pod mojo streho ter oplakni
318 KrcmEl, VI  |            mojo streho ter oplakni si žejno grlo!" ~Ali tudi Martinov
319 KrcmEl, VI  |          molči, še ne pije ne! Kje si, cigan, grešna duša? Zdaj
320 KrcmEl, VI  |            Kaj se mi je bledlo, da si me zastrupil? Ti šele si
321 KrcmEl, VI  |           si me zastrupil? Ti šele si mi povedal in pokazal, kako
322 KrcmEl, VI  |          več prikazal. ~"Vsega sem si kupil v izobilju, zakaj
323 KrcmEl, VI  |         kupil v izobilju, zakaj bi si še prijetne družbe ne kupil?"
324 KrcmEl, VI  |          se je peljal v mesto. Tam si je izbral žensko ter jo
325 KrcmEl, VI  |           je vprašala Izis. "Rekel si, da si bogat; rekel si,
326 KrcmEl, VI  |       vprašala Izis. "Rekel si, da si bogat; rekel si, da boš
327 KrcmEl, VI  |       Rekel si, da si bogat; rekel si, da boš storil vse po vrsti,
328 KrcmEl, VI  |           kakor bom ukazala; rekel si, da bom živela kakor kraljica.
329 KrcmEl, VI  |           in stori vse tako, kakor si rekel, drugače pojdem še
330 KrcmEl, VI  |            sivolasa, upognjena, in si je senčila z dlanjo stare
331 KrcmEl, VI  |         stala Mana na pragu. ~"Kje si, moj dragi? Rekel si, da
332 KrcmEl, VI  |           Kje si, moj dragi? Rekel si, da se povrneš. Vrni se,
333 KrcmEl, VI  |            pred vrtom. ~"Pridi, če si mi zvest! Vse rdeče in bolne
334 KrcmEl, VI  |         Klada pijana! Krčmar Elija si, ubog popotnik, in v kleti
335 KrcmEl, VI  |         predpustna burka! Tri leta si kradel in ubijal, v četrtem
336 KrcmEl, VI  |          ubijal, v četrtem letu pa si znorel, hvala Bogu! – Poglej
337 KrcmEl, VI  |           do vrha. ~"Pij, zato ker si prosil!" ~Elija je bil že
338 KrcmEl, VI  |            storili. Prišli smo, da si vzamemo domovino, ki je
339 KrcmEl, VI  |            in ne sodnik: odrešenik si nam bil!" ~
340 SimnuS, I   |     gospodar mu je rekel: ~"Zvesto si mi služil, oj Šimen, dolgih
341 SimnuS, I   |           je rekel: ~"Trideset let si domoval v tej izbi, oj Šimen,
342 SimnuS, I   |          izbi, oj Šimen, in zmerom si bil zvest. Zakaj ne plačaš
343 SimnuS, I   |         Res je legel kraj ceste in si je položil culo pod glavo,
344 SimnuS, I   |          nadvse grenko. ~"Odkod da si!" je vprašal sodnik. ~"Daleč
345 SimnuS, I   |           molitvi! Povej, odkod da si, zato da te poženemo tja,
346 SimnuS, I   |           je Šimen odvezal culo in si je privoščil kos kruha in
347 SimnuS, I   |       ohlapna in beraška. Šimen pa si ni delal hudih skrbi. "Treba
348 SimnuS, I   |        Vstani in pojdi, zakaj doma si!" ~Šimen je vzel culo, stopil
349 SimnuS, I   |           debelo gorjačo. ~"Kaj ti si tisti?" je vprašal Šimna. "
350 SimnuS, I   |           da bomo spoznali, kdo da si in čemu nam delaš sitnosti,
351 SimnuS, II  |        prijazno pozdravil. ~"Torej si pripeljal to nadlogo!" je
352 SimnuS, II  |          Iz Prisojnice, praviš, da si?" je vprašal. ~"Pravijo,
353 SimnuS, II  |            to: pravijo, da sem? Če si, ali če nisi, sem vprašal!" ~"
354 SimnuS, II  |      zmerom bolj. ~"Sam ne veš, če si rojen v teh krajih, ali
355 SimnuS, II  |     revščino kakor huda ura! – Kod si hodil doslej, komu si služil
356 SimnuS, II  |          Kod si hodil doslej, komu si služil in kdo te je redil?" ~"
357 SimnuS, II  |           ukazal gospodar: dodelal si, pojdi, kamor ti srce veleva!
358 SimnuS, II  |            Trideset let služil, pa si ne prislužil kruha za stare
359 SimnuS, II  |        kota za krščansko smrt! Ali si vse sproti zapil, razbojnik?" ~
360 SimnuS, II  |          je dolgo bral. ~"Torej da si rojen na Prisojnici ...
361 SimnuS, II  |     starosti. ~"Nekam že pridemo," si je mislil, "in zla beseda
362 SimnuS, II  |    Pridružil se jim je kmet, da bi si ogledal občinsko nadlogo;
363 SimnuS, II  |     dobrovoljno nasmehnil Šimen in si je mislil: "Saj v Osojnici
364 SimnuS, III |       težko sôpel, postajal je ter si odpočival; in počival bi
365 SimnuS, III |      Koliko križev pa že nosiš, da si tako betežen?" ga je vprašal. ~"
366 SimnuS, III |         zmote v krstnem pismu, kaj si počel, da se ti je kri posušila?" ~
367 SimnuS, III |         kar ženi ga nazaj, odkoder si ga prignal, pa Bog z vama!" ~
368 SimnuS, III |         zdaj pa glejte!" ~"Pametno si govoril, Andrejec!" ga je
369 SimnuS, III |              Z njima pojdem, kakor si ukazal, župan, in bistro
370 SimnuS, III |    iblajtarji so vsi!" ~"Tudi zdaj si pametno povedal, Andrejec!
371 SimnuS, III |         zate!" ~"Morda le pridem!" si je mislil Šimen. "Stojé
372 SimnuS, III |          kaže, da bom stojé umrl!" si je mislil. ~Obadva župana
373 SimnuS, III |          da leži!" ~"Tisto kamenje si vtakni v suknjo, če se ti
374 SimnuS, III |       Moški so gledali temno in so si vihali rokave, ženske so
375 SimnuS, IV  |          leži?" – – "Tisto kamenje si vtakni v suknjo, če se ti
376 SimnuS, IV  |            bi: Nič me ne briga, če si lačen in žejen in tudi tvoja
377 SimnuS, IV  |          svoj začetek in konec; če si kristjan, ne prerekaj se
378 SimnuS, IV  |         pravico ter hvali Boga, da si jo izpolnil!" ~Njegove misli
379 SimnuS, IV  |         Šimen Sirotnik, in siroten si hujše, nego ob rojstvu!
380 SimnuS, IV  |          tepen nisi bil preveč, če si kričal. Nikogar ni zdaj,
381 SimnuS, IV  |          se je zgodilo tistemu, ki si je bil v potu svojega obraza
382 SimnuS, IV  |            pravica ne razodene. Če si čakal do mraka, boš počakal
383 SimnuS, IV  |          še do noči. Kajti zapomni si, da zdaj nisi ne tukaj in
384 SimnuS, IV  |        ustanovljena od Boga, ti pa si človek, iz ženske rojen!" ~
385 SimnuS, IV  |    poslušal Šimen in je molčal; pa si je mislil: ~"Obešenjak roma
386 SimnuS, V   |        prašne večerje. "Le kolni," si je mislil, "tudi jaz sem
387 SimnuS, V   |            použili kosilo, večerje si ne privoščijo, njih hiše
388 SimnuS, V   |       besedo. Sirotnik Šimen, kako si zaslužil toliko skrbi in
389 SimnuS, V   |         nič ni opravil. ~"Zini, če si živ!" ~Pristopila sta župana,
390 SimnuS, V   |            Ne vprašam te, odkod da si, kje da je tvoja pravica
391 SimnuS, V   |            veren kristjan; kako pa si ti naredil, župan osojniški?" ~
392 SimnuS, V   |          in žejnega, kakor je bil, si izročil biriču, da ga požene
393 SimnuS, V   |            požene v Osojnico! Lepo si razkladal krščanske čednosti;
394 SimnuS, V   |       kristjanom spodobi. Pritepel si se bil, Bog vedi odkod,
395 SimnuS, V   |     premisli naše besede! Popotnik si, razbojnik morda, po zmoti
396 SimnuS, V   |          da bi te pognali, odkoder si prišel. To si zapomni, da
397 SimnuS, V   |     pognali, odkoder si prišel. To si zapomni, da ne boš tožil
398 SimnuS, VI  |      njegove misli: ~"Petdeset let si živel, oj Šimen, pa nikoli
399 SimnuS, VI  |           veselje ni dovoljeno, pa si izberimo drugo, najvišje.
400 SimnuS, VI  |        mrzel pot na čelu. Tako sta si strmela iz obličja v obličje
401 SimnuS, VI  |           tlečo tresko na tla, ker si je bil opalil roko; plamen
402 SimnuS, VI  |           je pokrižal. ~"Odpočijmo si še mi; jutro bo že dalo,
403 SimnuS, VII |            krščanskim ljudem!" ~Ni si upal birič, da bi stopil
404 SimnuS, VII |           bi stopil bliže in da bi si dodobrega ogledal nadlogo,
405 SimnuS, VII |            odprta usta; ti, župan, si jih imel nastežaj odprta!" ~
406 SimnuS, VII |          vsak po dvoje oči. Ali ti si rekel, da si naš vodnik,
407 SimnuS, VII |           oči. Ali ti si rekel, da si naš vodnik, pa bodi!"  Kolikor
408 SimnuS, VII |            strmele; gledale so, pa si niso upale pogledati. ~Župan
409 SimnuS, VII |          ozri se in poglej, kaj da si storil! Tvoj greh je bil,
410 SimnuS, VII |            sunil svojega. ~"Ponoči si gledal, podnevi ne bi! Stopi
411 SimnuS, VII |            koj, da boš vedel, čemu si birič!" ~In obadva biriča
412 SimnuS, VII |           prav nič kolovratil; pač si sam kolovratil, o birič!" ~
413 SimnuS, VII |          če se nikoli nisi, zdajle si se ukanil. Naj leži tam
414 SimnuS, VII |          ti, birič, pa ostani kjer si, da ne odnesejo te nadloge
415 SimnuS, VIII|       župana in mu je rekel: ~"Ali si se v mladosti tako malo
416 SimnuS, VIII|        vozil s teboj; saj nazadnje si me le spoznal za prisojniškega!" ~
417 SimnuS, VIII|      kamenju ne cvrlo v soncu, sem si ga naprtil sam in sem ga
418 SimnuS, VIII|           vesel, da te srečam! Saj si me navsezadnje vendarle