Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |      neizmerno daljavo. ~"Na Lojzeta sem se spomnil!" je rekel. "
  2 DvehMl, I   |           svetlo daljavo. ~"Na Hanco sem se spomnila!" je rekla. "
  3 DvehMl, I   |            je rekel Pavle. "Predolgo sem že odlašal – sedel sem na
  4 DvehMl, I   |      Predolgo sem že odlašal – sedel sem na zapečku, ura pa se mi
  5 DvehMl, I   |         godilo meni, ki imam tebe in sem zatorej dvakrat močnejši!
  6 DvehMl, I   |          nevesti in ženinu! Žalosten sem bil, pa mi je šla tvoja
  7 DvehMl, I   |            kakor brušen nož. Zdaj pa sem vesel, da bi vriskal do
  8 DvehMl, II  |         zmerom; bodite veseli, kakor sem jaz vesela." ~Ali Mana ni
  9 DvehMl, II  |            od nje same. ~"Velikokrat sem jih žalila, nevrednica,"
 10 DvehMl, II  |            iz njenih oči. ~"Drugače, sem mislila, o vse drugače,
 11 DvehMl, II  |             jih gre na stotine, tako sem bral," je rekel drugi kmet. "
 12 DvehMl, II  |                Tudi ti ne zameri, če sem te žalila." ~"Da se še kdaj
 13 DvehMl, III |         komaj za tri klaftre. "Lačna sem in žejna," je prosila. "
 14 DvehMl, III |                 Sanjalo se mi je, da sem nesrečen; kaj je bilo treba
 15 DvehMl, III |            starec ob palici.  "Močan sem bil, ko sem stal na domači
 16 DvehMl, III |          palici.  "Močan sem bil, ko sem stal na domači lehi in ko
 17 DvehMl, III |            stal na domači lehi in ko sem se bahal pred farno cerkvijo;
 18 DvehMl, III |           pred farno cerkvijo; komaj sem stopil na tujo cesto, sem
 19 DvehMl, III |            sem stopil na tujo cesto, sem slabič. Taki ne obogatijo,
 20 DvehMl, III |             žalostno loterijo, kakor sem stavil jaz. Boljše, da me
 21 DvehMl, III |          morda še hujše besede, nego sem jih kdaj govoril sam! Bog
 22 DvehMl, III |            zdi, da je že minil. Mlad sem in močan, v sedmih dneh
 23 DvehMl, III |            ga je pozdravil. "Ves dan sem zamudil zaradi tebe, sirota,
 24 DvehMl, III |             morje tako razzibalo, da sem te le po kranjskem klobuku
 25 DvehMl, III |          obšla grenka misel. ~"Vesel sem, res, da si prišel; tudi
 26 DvehMl, III |              je začudil Pavle. ~"Saj sem ti pisal! Hude ure se bojé
 27 DvehMl, III |            odgovoril Lojze. "Le tako sem rekel, da v Ameriki zdaj
 28 DvehMl, III |             si me pozdravil, tako da sem bil sam vesel; zdaj pa mi
 29 DvehMl, III |            je očital Pavle. ~"Seveda sem te pozdravil z veseljem,
 30 DvehMl, III |           tako tiho držiš?" ~"Truden sem!" je rekel Pavle. ~"Zares
 31 DvehMl, III |             ropotija," je rekel, "ko sem zdoma do noči; za molje
 32 DvehMl, III |         prisiljena nevesta. Zakaj da sem slabe volje, ti bom precej
 33 DvehMl, III |            bom precej povedal: lačen sem!"  Ko je Lojze povečerjal,
 34 DvehMl, III |               nato pa je rekel: ~"Že sem vprašal zaradi tebe, ali
 35 DvehMl, III |              ni več teknilo. ~"Vedel sem, že ob slovesu vedel!" je
 36 DvehMl, III |          rekel v tem pismu: ~"Srečno sem prišel v Ameriko, zdrav
 37 DvehMl, IV  |      pozdravila vsa vesela. ~"Skoraj sem že mislila, da si se izgubila!
 38 DvehMl, IV  |           šinila v lica. ~"Dolgo pot sem danes že preromala in veliko
 39 DvehMl, IV  |           bridkosti že užila; trudna sem!" je rekla. ~"To je tvoja
 40 DvehMl, IV  |               je rekla Mana. "Trudna sem, pa ne vprašam za pernico.
 41 DvehMl, IV  |              vinar ali cekin. Prišla sem kmetica v mesto, kakor si
 42 DvehMl, IV  |               kakor si ti prišla; da sem takrat vedela, kar zdaj
 43 DvehMl, IV  |             vedela, kar zdaj vem, da sem takrat videla, kar zdaj
 44 DvehMl, IV  |              obraz v dlani. ~"Jaz pa sem vse drugače mislila, vse
 45 DvehMl, IV  |       vzdihovala in jokala? Tudi jaz sem drugače mislila, ko sem
 46 DvehMl, IV  |              sem drugače mislila, ko sem prišla. Bridkost je kratka;
 47 DvehMl, IV  |            si!" je rekla Hanca. "Saj sem vedela: takega dekleta,
 48 DvehMl, IV  |           oči so se zasvetile. ~"Ali sem ti povedala, Hanca, čemu
 49 DvehMl, IV  |             povedala, Hanca, čemu da sem prišla v mesto?" ~"Čemu
 50 DvehMl, IV  |            pa naglas se zasmej: zato sem šla služit, zato sem prišla
 51 DvehMl, IV  |            zato sem šla služit, zato sem prišla v mesto, da bi si
 52 DvehMl, IV  |             v tistem pismu: ~"Srečno sem prišla v službo in nič mi
 53 DvehMl, IV  |         zaspati ne morem. Ljudje, ki sem pri njih, me imajo radi;
 54 DvehMl, IV  |       pozvanjal sveti Lenart. Vesela sem in zdrava, tudi ti bodi
 55 DvehMl, V   |             Tisto se je zgodilo, kar sem rekel, da se bo zgodilo –
 56 DvehMl, V   |         Pride, pa mir besedi! Zdajle sem tvoj tovariš." ~"Kako tovariš?" ~"
 57 DvehMl, V   |             če so drugi preklinjali, sem se rajši smejal, ker je
 58 DvehMl, V   |           pošteno lopnil nazaj! Zdaj sem jo dobil, da mi gori na
 59 DvehMl, V   |              bi jo vrnil? Štiri leta sem delal, kar so zmogle te
 60 DvehMl, V   |    nadležnega berača! Kaj le jaz, ki sem mlad in sam! Ali na cesti
 61 DvehMl, V   |             pa še kako natanka! Bral sem, da je šla zadnjič v nekem
 62 DvehMl, V   |              odgovoril. Premišljeval sem že prej, kako pač živi tistih
 63 DvehMl, V   |            jo našli na cesti. Že sam sem srečaval take ljudi, razcapan
 64 DvehMl, V   |             treba," je pomislil, "da sem mu pomolil ogledalo pred
 65 DvehMl, V   |             bi stal pred tistimi, ki sem se poslovil od njih?" je
 66 DvehMl, V   |           povesil glavo. ~"Glej, šel sem na pot kakor otrok in od
 67 DvehMl, V   |             kakor otrok in od otroka sem se poslovil. Da imam mater
 68 DvehMl, V   |          stopil prednjo. Ob hudi uri sem prišel, bi rekel, in mati
 69 DvehMl, V   |           vesela pozdravila. Tako pa sem šel, da bi otroku prinesel
 70 DvehMl, V   |              poslovila. ~"Res, slabo sem storil!" je rekel. "Ali
 71 DvehMl, V   |         dlani. "Ona je otrok, jaz pa sem varuh njen; tako je. Ali
 72 DvehMl, V   |        bridkost in moja sramota! Kar sem sklenil, sem sklenil za
 73 DvehMl, V   |            sramota! Kar sem sklenil, sem sklenil za obadva, kar sem
 74 DvehMl, V   |           sem sklenil za obadva, kar sem zapravil, sem za obadva
 75 DvehMl, V   |            obadva, kar sem zapravil, sem za obadva zapravil! Lahko
 76 DvehMl, V   |                Glej, Pavle, malokdaj sem se spomnil na tisto svojo
 77 DvehMl, V   |          svojo staro domovino! In če sem se spomnil, sem storil to
 78 DvehMl, V   |      domovino! In če sem se spomnil, sem storil to brez koprnenja
 79 DvehMl, V   |            napravljal na pot. ~"Bral sem, da jih je že sto tisoč!"
 80 DvehMl, V   |         tvojih! Še hitreje gre, nego sem si mislil. Zatorej le brž
 81 DvehMl, V   |             se mi nikamor ni mudilo, sem bil te misli, da bi ne maral
 82 DvehMl, V   |              barke. ~"Tako je, kakor sem rekel," je govoril Lojze
 83 DvehMl, V   |          niso kar naproti prišli, ko sem stopil na amerikansko zemljo.
 84 DvehMl, V   |            zemljo. Tiste tolarje, ki sem jih bil prinesel s seboj,
 85 DvehMl, V   |            jih bil prinesel s seboj, sem razpihnil kmalu na vse strani;
 86 DvehMl, V   |              nič opravila, pa vendar sem žvižgal in prepeval, ko
 87 DvehMl, V   |              šel v domovino; naročil sem mu zate prisrčen pozdrav.
 88 DvehMl, V   |          občutila mojo bridkost! Sam sem vzdignil ta križ, sam ga
 89 DvehMl, VI  |              tako se je zgodilo: brž sem se privadila vsemu hudemu.
 90 DvehMl, VI  |          največja bridkost. Žalostna sem, ali do smeha mi je, kadar
 91 DvehMl, VI  |          spominjam na tiste čase, ko sem bila sama še otrok." ~"Vse
 92 DvehMl, VI  |         stala beračica pred njim, ko sem obljubila, da si prislužim
 93 DvehMl, VI  |              Piši in razodeni, kakor sem rekla!" ~"Ne morem!" je
 94 DvehMl, VI  |               je rekel. "Tole, glej, sem ti prinesel za spomin z
 95 DvehMl, VI  |            da te je strah?" ~"Videla sem ga, vsega krvavega!" ~"Nič
 96 DvehMl, VI  |             se je smehljal. "Prestar sem za tako besedovanje! Ampak
 97 DvehMl, VI  |              vina in kruha. ~"Vedela sem, da se ti bo hudo godilo!"
 98 DvehMl, VI  |         obema dobro pri srcu. Službo sem premenila, ker je boljše
 99 DvehMl, VI  |            Pa nikar nič ne misli, da sem žalostna in da jokam. Rada
100 DvehMl, VI  |            je vprašala Hanca. ~"Tako sem pisala, kakor ga imam rada,"
101 DvehMl, VII |             in je rekel: ~"Zdaj šele sem tovariš svojih tovarišev,
102 DvehMl, VII |             pred očmi. ~"Glej, pijan sem!" je pomislil. "Tako so
103 DvehMl, VII |          Talijanu: "Glej, že spotoma sem se bil namenil: trije tolarji
104 DvehMl, VII |          vprašal čokati Hrvat. ~"Šel sem z njim – kam pa bi drugače
105 DvehMl, VII |              dan. Tam med razbojniki sem le gostač, zato ker se bojé
106 DvehMl, VII |          spal," je rekel Pavle. "Ves sem truden, kakor s kolom tepen." ~"
107 DvehMl, VII |                Ná!" je rekla. "To-le sem ti prinesla za spomin zaradi
108 DvehMl, VII |              mrhovino. Jaz pa, kakor sem velik grešnik, bi beraču
109 DvehMl, VII |              si mi večerjo kupil, ko sem bil lačen." ~Šel je z njim
110 DvehMl, VIII|           netopirji pod večer. ~"Kam sem že rekel, da pojdem?" je
111 DvehMl, VIII|           mogel domisliti. "K Manci, sem rekel, saj me je poklicala
112 DvehMl, VIII|           mislil k Manci, vse drugam sem se bil namenil takrat, ko
113 DvehMl, VIII|              Hrvat vero in dušo. Tja sem se bil namenil, kamor jih
114 DvehMl, VIII|              nobeden več ne vrne. Da sem šel takoj, bi zdajle ob
115 DvehMl, VIII|             vse po besedi. Med tiste sem šel, ki pobirajo skorje
116 DvehMl, VIII|           najslabše med njimi: napol sem slep, pa vendarle sem našel." ~
117 DvehMl, VIII|          napol sem slep, pa vendarle sem našel." ~Ko se je znočilo,
118 DvehMl, VIII|             v skrbeh. "Žeje in gladu sem že navajen pod milim nebom,
119 DvehMl, VIII|              kozarec vode. ~"Kako da sem v tej izbi, kako sem prišel?"
120 DvehMl, VIII|              da sem v tej izbi, kako sem prišel?" se je začudil Pavle. ~"
121 DvehMl, VIII|             cesto zavalili?" ~"Lačen sem," je hotel reči Pavle, pa
122 DvehMl, VIII|            in se je nasmehnil. ~"Saj sem vedel, da je pismo lagalo.
123 DvehMl, VIII|             je: ko sva se poslovila, sem dal besedo in sem obljubil,
124 DvehMl, VIII|         poslovila, sem dal besedo in sem obljubil, da te bom debelo
125 DvehMl, VIII|             in vztrepetala je. ~"Saj sem vedela, da mu je hudo –
126 DvehMl, VIII|             zbolé tako kmalu. Poznal sem jih, ki po tri tedne niso
127 DvehMl, VIII|              res." ~"Če mu pišem, da sem žalostna, se ne povrne." ~"
128 DvehMl, VIII|             je rekel Lojze. "Ali jaz sem obljubil, da mu denar za
129 DvehMl, VIII|          bilo treba, ne onega. Rekel sem očimu, da sem dolžan tam
130 DvehMl, VIII|           onega. Rekel sem očimu, da sem dolžan tam v Ameriki in
131 DvehMl, VIII|            je skrb za naju, kakor da sem prinesel s seboj nabasano
132 KrcmEl, I   |        čudijo z nedolžnim srcem: Kaj sem storil, da mi nalagaš pokoro?" ~
133 KrcmEl, I   |             Boga poslana. Skozi okno sem gledal, pa sem videl tam
134 KrcmEl, I   |            Skozi okno sem gledal, pa sem videl tam v dolini dvoje
135 KrcmEl, I   |         dalje. Kajti rekel je: 'Vate sem ukopan, zemlja, mati moja;
136 KrcmEl, I   |              verne farane. "Med vami sem bil trideset dolgih let;
137 KrcmEl, I   |          mladi pridejo. Trideset let sem bil med vami; kadar mi zapojete
138 KrcmEl, I   |            in svoji mladosti. Sinoči sem videl, da je šla zarja za
139 KrcmEl, I   |            je rekel drugi. ~"Boljših sem že videl," je rekel tretji. ~
140 KrcmEl, I   |            ne boj – stokrat sto farâ sem spravil pod svoj črni plašč;
141 KrcmEl, I   |            je modroval záse. ~"Pijan sem; mnogokdaj sem že pil in
142 KrcmEl, I   |                 Pijan sem; mnogokdaj sem že pil in moško sem pil,
143 KrcmEl, I   |        mnogokdaj sem že pil in moško sem pil, ali noga je bila trdna
144 KrcmEl, I   |            Matjaž. ~"Jernej Potnikov sem iz osojniške fare." ~Komaj
145 KrcmEl, I   |            oči. ~"Pri kralju Matjažu sem bil," je rekel. "Ampak to
146 KrcmEl, II  |           hudo storilo tisto noč. Ko sem gledala skozi okno, se mi
147 KrcmEl, II  |     pogreznila. Na tisto mislim, kar sem slišal pri sveti Trojici
148 KrcmEl, II  |            ko se dolina pogrezne. To sem ti prišel povedat, zato
149 KrcmEl, II  |              izpričam tej dolini, da sem njen rodni sin!" ~Mana je
150 KrcmEl, II  |          spoznal in izvedel, kako da sem močan. Temveč pojdem, ker
151 KrcmEl, II  |              s plahimi očmi. ~"Kakor sem krepak in kakor sem videl
152 KrcmEl, II  |            Kakor sem krepak in kakor sem videl vsa znamenja, pa me
153 KrcmEl, II  |           palico nad menoj, nocoj pa sem ga žalil z besedo in komaj
154 KrcmEl, II  |              materino roko, nocoj pa sem jo preklinjal – glej, to
155 KrcmEl, II  |            kričal v izbo: ~"Kaj, ali sem gospodar, ali sem šleva?
156 KrcmEl, II  |           Kaj, ali sem gospodar, ali sem šleva? Ali sem vam kaj ukradel,
157 KrcmEl, II  |         gospodar, ali sem šleva? Ali sem vam kaj ukradel, da me gledate
158 KrcmEl, II  |             samega zlodeja? Kaj, ali sem dušo zapil, da se mi cmeriš?
159 KrcmEl, II  |              še bolj po pravici! Jaz sem gospodar in če se mi zdi,
160 KrcmEl, II  |              vprašal Elija. ~"Kod da sem hodil? Da bi sam vedel!
161 KrcmEl, II  |             nogo in čevelj. Ampak ko sem ugledal to prelepo dolino,
162 KrcmEl, II  |           ugledal to prelepo dolino, sem takoj sklenil v svojem srcu:
163 KrcmEl, II  |            je bilo strah. Prav dobro sem čutil vrv okoli vratu, komaj
164 KrcmEl, II  |            vrv okoli vratu, komaj da sem se približal. Da bi čakal
165 KrcmEl, II  |             je vzkliknil. ~"Saj zato sem šel za teboj," je sopihal
166 KrcmEl, II  |       zvrnilo. Ná, poglej, kakšen da sem, komaj še ciganu podoben.
167 KrcmEl, II  |          ciganu podoben. In še pijan sem povrhu!" ~"Spat se spravi,"
168 KrcmEl, II  |             na cesarski cesti. ~"Res sem zaspan in počitka potreben,
169 KrcmEl, II  |        obhajale bi me hude sanje. Ko sem te zagledal, sem koj rekel
170 KrcmEl, II  |           sanje. Ko sem te zagledal, sem koj rekel v svojem srcu:
171 KrcmEl, II  |            je odgovoril cigan: ~"Saj sem vedel. Ni mi toliko do stelje
172 KrcmEl, II  |             si večerjal?" ~"Večerjal sem; ampak za vprašanje ti Bog
173 KrcmEl, II  |         obraza in se je čudil.  "Kaj sem se zmotil in sem prišel
174 KrcmEl, II  |                 Kaj sem se zmotil in sem prišel v tujo hišo? Ali
175 KrcmEl, II  |            nov klobuk. ~"Glejte, kaj sem vam prinesel iz mesta. Napregel
176 KrcmEl, II  |          prinesel iz mesta. Napregel sem, pa sem rekel: zakaj bi
177 KrcmEl, II  |              mesta. Napregel sem, pa sem rekel: zakaj bi se človek
178 KrcmEl, II  |           svojih daljnih znancih? In sem se res prizibal prav do
179 KrcmEl, II  |          tako malo kakor smrt! Tukaj sem ustavil, tam sem ustavil,
180 KrcmEl, II  |               Tukaj sem ustavil, tam sem ustavil, prijazno pokramljal
181 KrcmEl, II  |              s pestjo po mizi. ~"Ali sem še gospodar, ali nisem več?
182 KrcmEl, II  |         gospodar, ali nisem več? Ali sem vaš oče, ali sem vaš hlapec?" ~
183 KrcmEl, II  |            več? Ali sem vaš oče, ali sem vaš hlapec?" ~Zalučil je
184 KrcmEl, II  |          mudi?" je vzkliknila. ~"Saj sem ti rekel: jutri ali pojutrišnjem.
185 KrcmEl, II  |             kakor muho k sveči. Zato sem sinoči pod tvojo streho
186 KrcmEl, II  |          dokler bo kaj strehe. Iskal sem te in sem prišel za teboj,
187 KrcmEl, II  |              strehe. Iskal sem te in sem prišel za teboj, da bi se
188 KrcmEl, III |                je vzkliknil. "Mislil sem v svoji babjevernosti, da
189 KrcmEl, III | babjevernosti, da živim sam zase, pa sem vendarle sosed svojih sosedov,
190 KrcmEl, III |         nanje – ne le sebe, svoj rod sem zapravil!" ~Toda vzdihovanje
191 KrcmEl, III |         grabež sam začudil. ~"Jaz da sem te spravil? Zbledlo se ti
192 KrcmEl, III |           grenka bridkost. ~"Jaz sam sem grešil!" je vzkliknil. "
193 KrcmEl, III |              in ne zavrzi ga! Grešil sem, moja žena pa ni grešila
194 KrcmEl, III |            začudil grabež. ~"Na veji sem visel, pa sem padel v zaklad,"
195 KrcmEl, III |                Na veji sem visel, pa sem padel v zaklad," je rekel
196 KrcmEl, III |         papirju, ne na zlatu." ~"Jaz sem hranil." ~"Ni zapisano!" ~
197 KrcmEl, III |       udarila na hišna vrata. ~"Komu sem dolžan, komu da nisem pošteno
198 KrcmEl, III |             Kristusa križali; toliko sem preudaril v sanjah!" ~Počasi
199 KrcmEl, III |        ciganu. "Sanjalo se mi je, da sem tiščal v pesti silno gorjačo.
200 KrcmEl, III |              pesti silno gorjačo. Že sem bil skoraj zamahnil, pa
201 KrcmEl, III |      odgovarjal pohlevno. ~"Popotnik sem, ubog popotnik, ki počiva
202 KrcmEl, III |             Vzdignimo se, čas je! Pa sem zgrabil za to gorjačo –
203 KrcmEl, III |              hiša?" ~"Tam je!" ~"Ali sem tako pijan, da se le meni
204 KrcmEl, III |            je vprašala Francka. ~"Če sem pijan, sem kvečjemu od žalosti.
205 KrcmEl, III |             Francka. ~"Če sem pijan, sem kvečjemu od žalosti. To
206 KrcmEl, III |            pa čez devet let. Napotil sem se ponoči, zato da se še
207 KrcmEl, III |            do Elijeve krčme.  "Daleč sem prišel po svetu, ali take
208 KrcmEl, IV  |          sedel in ne bom pil. Prišel sem, da se pogovorim s teboj." ~"
209 KrcmEl, IV  |        pogledal. ~"Čuj, žid! V mestu sem bil, da bi vzdignil denar.
210 KrcmEl, IV  |              vzdignil denar. Drugače sem jeseni nosil denar v mesto,
211 KrcmEl, IV  |              denar v mesto, letos pa sem šel ponj. Niso mi ga dali,
212 KrcmEl, IV  |             ga dali, ker pravijo, da sem do grla zadolžen. Žid, kaj
213 KrcmEl, IV  |            vzrojil Kovač. "Povej, če sem zadolžen do grla, ali ne!" ~"
214 KrcmEl, IV  |            mestu niso vedeli, kdo da sem, ti veš." ~Elija ga je lokavo
215 KrcmEl, IV  |              Dokler si bil gospodar, sem dajal; zdaj nisi več gospodar." ~
216 KrcmEl, IV  |            je rekel: ~"Veliko hudega sem vam storil, če mi vi odpustite,
217 KrcmEl, IV  |      odpustil. Ravnajte boljše, nego sem jaz ravnal in ne spominjajte
218 KrcmEl, IV  |              da ga nisem ubil; ubiti sem ga mislil. – Tako je, ljudje
219 KrcmEl, IV  |           toči, Elija, le toči. Zato sem še malo posedel, da bova
220 KrcmEl, IV  |         Nakratko bom povedal! Včeraj sem te prosil denarja, ker nam
221 KrcmEl, IV  |             nečeš." ~"Da nečem, tako sem rekel," je potrdil krčmar. ~"
222 KrcmEl, IV  |          tolarjem pokril." ~"Tudi to sem rekel, vse si prav povedal." ~"
223 KrcmEl, IV  |            farovža ni več moja in da sem v nji le gostač od davi
224 KrcmEl, IV  |             se tja preseliš." ~"Tako sem govoril. In zdaj sem prav
225 KrcmEl, IV  |            Tako sem govoril. In zdaj sem prav resnično sklenil, da
226 KrcmEl, IV  |              kolobarju. ~"Elija, ali sem te res dočakal? Postoj,
227 KrcmEl, IV  |               Kaj misliš, cigan, ali sem res tako velik razbojnik?"
228 KrcmEl, IV  |              eno samo solzo. Zdaj pa sem ves podoben tej mokri cunji
229 KrcmEl, IV  |             ne," je rekel. "Starejši sem od tebe, čeprav je moja
230 KrcmEl, IV  |             je ves prestrašen. ~"Pil sem nocoj, čemu si mi točil,
231 KrcmEl, V   |            zasolzile. ~"Tam v razoru sem se igral, ko so naši orači
232 KrcmEl, V   |         orači orali; tam pod hrastom sem ležal v senci, ko so naši
233 KrcmEl, V   |               Potrpi še! Glej, stara sem, sivi so moji lasje in nikogar
234 KrcmEl, V   |              žalostnem srcu: ~"O, da sem vstal že prvi dan, da nisem
235 KrcmEl, V   |           vprašal nič in nikogar, da sem povezal culo ter šel, kamor
236 KrcmEl, V   |             mi tako trudne, kakor da sem priromal iz devete dežele.
237 KrcmEl, V   |            po vsem životu. ~"Zato pa sem rekel: pod zarubljeno streho. –
238 KrcmEl, V   |            čudil najmlajši. ~"Zadnji sem jaz, cigan, popotnik brez
239 KrcmEl, V   |             svetlim zvezdam. ~"Časih sem romal žejen in lačen in
240 KrcmEl, V   |             se mi je res zazdelo, da sem tisti zakleti žid in večni
241 KrcmEl, V   |          niti zore ne čakaj! – Mnogo sem že doživel takih noči, da
242 KrcmEl, V   |             jih ne bil toliko! Mnogo sem že videl ljudi, ki so omahovali,
243 KrcmEl, V   |             vselej se je zgodilo, da sem se prikazal na fari tisti
244 KrcmEl, V   |         švignile iznad hriba. Prišel sem med vas, ko vam je umrl
245 KrcmEl, V   |           faro osojniško; prav dobro sem jih razločil. Ampak niso
246 KrcmEl, V   |             je bila njih ura. In jaz sem prišel z njimi, zakaj taka
247 KrcmEl, V   |            vzdihnil cigan. "Na cesti sem se pač rodil, na cesti sem
248 KrcmEl, V   |           sem se pač rodil, na cesti sem bil vzgojen in na cesti
249 KrcmEl, V   |            mi ga vtepli, je bilo: da sem manjši od drugih, slabejši
250 KrcmEl, V   |              silo in tako zgodaj, da sem časih v mraku upognil glavo
251 KrcmEl, V   |           drevesom ob poti, zato ker sem mislil, da je človek. Tolika
252 KrcmEl, V   |     ponižnost in plašljivost. Klatil sem se po vsem prostranem svetu;
253 KrcmEl, V   |            stala moja noga. In koder sem hodil in kjer sem bil, zmerom
254 KrcmEl, V   |              koder sem hodil in kjer sem bil, zmerom sem mislil le
255 KrcmEl, V   |              in kjer sem bil, zmerom sem mislil le eno: manjši si
256 KrcmEl, V   |            nič ne more posrečiti! Pa sem se potikal tod in ondod,
257 KrcmEl, V   |           rekel in ne mislil: majhen sem, slab in neumen – temveč
258 KrcmEl, V   |             to pozno spoznanje? Star sem in privadil sem se romanju;
259 KrcmEl, V   |      spoznanje? Star sem in privadil sem se romanju; nazadnje bo
260 KrcmEl, V   |           Tam šele si odpočijem, tam sem kakor svoj med svojimi ..." ~
261 KrcmEl, V   |        Zapiši si in dobro hrani, kar sem rekel starejšemu: ne vzdihuj
262 KrcmEl, V   |        slišala vsa fara: ~"Za hlapca sem te hotel napraviti, pa sem
263 KrcmEl, V   |           sem te hotel napraviti, pa sem te res napravil za hlapca!
264 KrcmEl, V   |              predolgo, se mi zdi, da sem počival; treba bo spet na
265 KrcmEl, V   |        počasi in tiho: ~"Zadnje čase sem mnogokrat pijan, posebno
266 KrcmEl, V   |          ponoči, ko spanja ni. Kadar sem pijan, pomislim: Kdo mi
267 KrcmEl, V   |           Tako, da si uganil? Zmerom sem rekel, da si bister človek,
268 KrcmEl, V   |              pameti, cigan! Izkusiti sem te mislil, pa si izkušnjo
269 KrcmEl, V   |          zardela. ~"Praviš torej, da sem malodušen in da sem slab?" ~"
270 KrcmEl, V   |               da sem malodušen in da sem slab?" ~"Kakor sem rekel.
271 KrcmEl, V   |             in da sem slab?" ~"Kakor sem rekel. Glej, še kozarca
272 KrcmEl, V   |             kdaj hude sanje?" ~"Imel sem jih." ~"Povej, kako da si
273 KrcmEl, V   |        tvojih besed!" ~"Ne misli, da sem Grajžar, ali Martinov, ali
274 KrcmEl, V   |             od tedaj se me bojiš, ko sem ti povedal zgodbo o vrvi
275 KrcmEl, V   |            Ali so bile le sanje, ali sem res tako storil? Razgalil
276 KrcmEl, V   |            res tako storil? Razgalil sem se, pljuval sem si v lice,
277 KrcmEl, V   |             Razgalil sem se, pljuval sem si v lice, jokal sem kakor
278 KrcmEl, V   |         pljuval sem si v lice, jokal sem kakor pijanec in nazadnje –
279 KrcmEl, V   |             nazadnje – joj meni, kaj sem storil nazadnje! Zakaj sem
280 KrcmEl, V   |           sem storil nazadnje! Zakaj sem storil?" ~Obedve pesti je
281 KrcmEl, V   |              Cigan je le spoznal, da sem zastrupljen in slab. Ali
282 KrcmEl, V   |             je zastrupil Grajžar, ko sem udaril ob njegov obraz?
283 KrcmEl, V   |              bil mrtev ... O, prišel sem, da bi svetle cekine koval
284 KrcmEl, V   |       sanjače, razsipnike in pijance sem prišel, da bi jih zasužnjil,
285 KrcmEl, V   |              Mlinar. "Tri dolga leta sem sam pil svoje vino. Da bi
286 KrcmEl, V   |            drugim: ~"Pred tremi leti sem bil bogat, danes sem berač
287 KrcmEl, V   |            leti sem bil bogat, danes sem berač in pojdem za hlapca." ~"
288 KrcmEl, V   |           hlapca." ~"Pred tremi leti sem imel hišo in hlev in deset
289 KrcmEl, V   |            sadil." ~"Pred tremi leti sem gostil popotnike, letos
290 KrcmEl, VI  |            po žilah, je rekel: ~"Jaz sem krčmar Elija, ki se nikogar
291 KrcmEl, VI  |        pogledal časih skozi okno, pa sem se od groze skril pod odejo!
292 KrcmEl, VI  |            sijale od stropa. ~"Pijan sem – ali čemu bi ne bil pijan?
293 KrcmEl, VI  |           prehodil pol sveta. ~"Nate sem čakal!" se je razveselil
294 KrcmEl, VI  |            je bilo dolgčas. ~"Preveč sem sam!" je pomislil. "Sit
295 KrcmEl, VI  |              sam!" je pomislil. "Sit sem teh klavrnih gostov; duh
296 KrcmEl, VI  |             ni več prikazal. ~"Vsega sem si kupil v izobilju, zakaj
297 KrcmEl, VI  |           živela in trosila, zdaj pa sem izpregledal; da bi bil prej!
298 KrcmEl, VI  |              mi je bilo na tepki, pa sem prišel na vrt pogledat.
299 KrcmEl, VI  |            šele čez teden dni. ~"Kdo sem in kje sem?" je vprašal
300 KrcmEl, VI  |          teden dni. ~"Kdo sem in kje sem?" je vprašal hlapca. ~"Klada
301 KrcmEl, VI  |             vzkliknila mati. "Čakala sem vas in sem vedela, da se
302 KrcmEl, VI  |             mati. "Čakala sem vas in sem vedela, da se povrnete.
303 KrcmEl, VI  |               je rekla Mana. "Vedela sem, da se povrneš; štiri leta
304 KrcmEl, VI  |            da se povrneš; štiri leta sem čakala in čakala bi še deset
305 KrcmEl, VI  |           najina domačija!" ~"Vedela sem, da prideš!" je rekla Martinova. "
306 KrcmEl, VI  |       Martinova. "Na tem golem pragu sem čakala nate in bi čakala
307 SimnuS, I   |            Kako bi, ko ni dela? Star sem, dajte, da v miru umrjem!" ~"
308 SimnuS, I   |             Šimen in je vstal. ~"Saj sem rekel, oj ljudje, da bi
309 SimnuS, I   |              je čudil. ~"Na Prisojah sem rojen, pravi pismo; ali
310 SimnuS, I   |            Šimen, ko je bil sam. "Ko sem bil še mlad in močan, dvajset
311 SimnuS, I   |            močan, dvajset dolgih let sem koprnel, da bi videl tiste
312 SimnuS, I   |              daj nebesa. Dvajset let sem koprnel, dokler ni umrlo
313 SimnuS, I   |              samo. In zdaj, glej, ko sem star in slab, zdaj, ko bi
314 SimnuS, I   |           bomo redili?" ~"Ne vem, če sem tisti," je rekel Šimen. "
315 SimnuS, I   |          iščete Šimna iz Prisojnice, sem jaz tisti Šimen!" ~Z zlovoljnim
316 SimnuS, I   |        starec od glave do nog. ~"Jaz sem pa občinski pisar in birič
317 SimnuS, I   |           občinske stroške se vozari sem, jedel bi občinski kruh,
318 SimnuS, I   |       tolažil Šimen. "Pač je res, da sem bil rojen v teh krajih,
319 SimnuS, I   |          miren in brez srda. "Umreti sem kanil v postelji, pa so
320 SimnuS, I   |             pa so me pregnali; legel sem kraj ceste, pa so me vzdignili;
321 SimnuS, II  |              kupec vola. ~"Pripeljal sem jo!" je potrdil birič in
322 SimnuS, II  |            in je izpregovoril: ~"Saj sem rekel, da bi rajši umrl
323 SimnuS, II  |            je vprašal. ~"Pravijo, da sem!" ~"Kakšna beseda pa je
324 SimnuS, II  |         beseda pa je to: pravijo, da sem? Če si, ali če nisi, sem
325 SimnuS, II  |             sem? Če si, ali če nisi, sem vprašal!" ~"Kako bi odgovoril?"
326 SimnuS, II  |            Gosposka je zaukazala, da sem iz Prisojnice, pa tudi pismo
327 SimnuS, II  |            je odgovarjal Šimen. ~"Da sem bil rojen v teh krajih,
328 SimnuS, II  |              ali še ne deset let, ko sem šel, sirota, kakor me je
329 SimnuS, II  |             kam da bi položil glavo, sem romal nekoč skozi to dolino,
330 SimnuS, II  |              prigovarjal Šimen. "Saj sem rekel, da nisem koprnel
331 SimnuS, II  |              zdavnaj ne! – Služil pa sem v mestu, dolgih trideset
332 SimnuS, II  |           mestu, dolgih trideset let sem služil enega samega gospodarja,
333 SimnuS, II  |             enega samega gospodarja, sem stal do konca na enem prostoru,
334 SimnuS, II  |            človek ravna po njih? Šel sem, da bi umrl kraj ceste,
335 SimnuS, II  |               o župan, temveč sproti sem kri prelival – tam je zdaj,
336 SimnuS, II  |       razhojena tla so jo popila. Ko sem dal poslednjo kapljo, so
337 SimnuS, II  |          Župan se je zamislil. ~"Saj sem tudi sam rojen na Prisojnici,
338 SimnuS, III |        človek, ti pa stokaš!" ~"Star sem, star!" je vzdihnil Šimen. ~"
339 SimnuS, III |           vzdihnil Šimen. ~"Tudi jaz sem star, pa se ne cmerim!"
340 SimnuS, III |        tridesetletnih starcev, kakor sem jih videl jaz. Petnajst
341 SimnuS, III |          konca, ko še ni živel. Kjer sem delal jaz, nas je bilo vpreženih
342 SimnuS, III |             kmalu izsušene ... Junak sem bil med njimi in sem doživel
343 SimnuS, III |           Junak sem bil med njimi in sem doživel pet križev!" ~Dolgo
344 SimnuS, III |            birič in Šimen. ~"Nadlogo sem pripeljal!" je oznanil birič. ~"
345 SimnuS, III |              birič osojniški. ~"Star sem, počival bi!" je rekel Šimen. ~"
346 SimnuS, III |            Zato, ker postave poznam, sem to nadlogo tjakaj poslal,
347 SimnuS, IV  |               Jaz, Šimen Sirotnikov, sem lačen in kdo mi bo dal kruha?
348 SimnuS, IV  |           kdo mi bo dal kruha? Žejen sem in kdo mi ponudi korec?
349 SimnuS, IV  |          zdajle rekel pravici: Lačen sem in žejen, tudi moja postelja
350 SimnuS, IV  |              nič ne briga, zakaj jaz sem pravica, sama sebi mati
351 SimnuS, IV  |       spravil ves vroči pot, kolikor sem ga potočil, vso kri, kolikor
352 SimnuS, IV  |            potočil, vso kri, kolikor sem je prelil – bogastvo, zdi
353 SimnuS, IV  |         prazne; nakopičil in nabasal sem bogastva do strehe; in ko
354 SimnuS, IV  |            bogastva do strehe; in ko sem bil s tem opravilom pri
355 SimnuS, IV  |          životom na kamenje. ~"Lačen sem!" je rekel; nato pa ni izpregovoril
356 SimnuS, V   |              si je mislil, "tudi jaz sem klel!" Obadva pa sta gonila
357 SimnuS, V   |      izpregovori vrhovna pravica, ki sem jo poklical na pomagaj!" ~
358 SimnuS, VI  |            kdo bi se prerekal? Dajal sem ji, kar je terjala in sem
359 SimnuS, VI  |            sem ji, kar je terjala in sem bil vesel, da je jemala
360 SimnuS, VI  |            je polno veselja. ~"Kogar sem žalil v svojem življenju,
361 SimnuS, VI  |             kakor tat iz kehe. Vedel sem, da namerava nekaj zlega,
362 SimnuS, VII |             enako oznanilo. ~"Prišel sem do oglednika; še v postelji
363 SimnuS, VII |               pa je bil že pijan. Ko sem mu razložil kaj in kako,
364 SimnuS, VII |           ves glas: ~"Razbojnik! Saj sem vedel že od začetka, da
365 SimnuS, VIII|                Glej, kako blagodušen sem bil: da bi se telo na tistem
366 SimnuS, VIII|            kamenju ne cvrlo v soncu, sem si ga naprtil sam in sem
367 SimnuS, VIII|             sem si ga naprtil sam in sem ga pokopal. Ampak kaj pomaga,
368 SimnuS, VIII|              videl, o župan, in hudó sem vesel, da te srečam! Saj
369 SimnuS, VIII|             se ne prerekam rad in da sem se naveličal tega potikanja!