Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |          Sin kajžarja, ti si rojen za hlapca in hlapec boš umrl
  2 DvehMl, I   |         bridkost. ~"Čemu bi ne šel za njim? Vso tisto revščino
  3 DvehMl, I   |           doli bi prodal in bi šel za njim! Nič mlajši ni bil
  4 DvehMl, I   |           se mi zdi, nikogar nima, za nikogar ne dela in ne skrbi –
  5 DvehMl, I   |      vriskaje pojdeva do konca; in za roko se bova držala, ves
  6 DvehMl, I   |            Kje je najina bridkost? Za zmerom sva jo pokopala!
  7 DvehMl, I   |       svetel dan, pa je že zdavnaj za hribom večerna zarja!" ~"
  8 DvehMl, I   |           sta bila, sta se prijela za roko in se napotila v dolino. ~"
  9 DvehMl, I   |     posloviva, pa sva si dala roko za veselo svatovanje!" ~Stala
 10 DvehMl, II  |          dobil kupca kar na cesti; za bajto in za tistih par izžetih
 11 DvehMl, II  |          kar na cesti; za bajto in za tistih par izžetih leh se
 12 DvehMl, II  |          je zdelo, da gledata okni za njim, kakor dvoje žalostnih,
 13 DvehMl, II  |   blagoslovi. Ali kadar boš jokal, za kom boš jokal? Kadar bodo
 14 DvehMl, II  |       matere – tam stoji na pragu, za njim gleda, za sinom popotnikom,
 15 DvehMl, II  |           na pragu, za njim gleda, za sinom popotnikom, in njene
 16 DvehMl, II  |             ali moj bo. Kaj je tam za morjem? Devet jih je obogatelo,
 17 DvehMl, II  |            je v slovo, nato je šel za hišo in je sedel na klop.
 18 DvehMl, II  |       ustna in prsi. ~"Saj ne grem za zmerom; bodite veseli, kakor
 19 DvehMl, II  |       kaplja, sto drugih je kanilo za njo, namah so razrile prašno
 20 DvehMl, II  |    odvezala ruta, Pavle je zgrabil za klobuk; črni oblak nad njima
 21 DvehMl, II  |           kje pa boš jutri?" ~"Dan za dnem jih gre na stotine,
 22 DvehMl, II  |           pelje njegovo siromaštvo za njim." ~Tako so govorili
 23 DvehMl, II  |           in hrani, si ne prihrani za miren kot na stare dni." ~"
 24 DvehMl, II  |            iz voza, prijela sta se za roko in sta šla, kamor so
 25 DvehMl, II  |            Pavle in Mana sta sedla za mizo ob durih; tam ni bilo
 26 DvehMl, II  |           treba solzá, hraniva jih za kasneje, ko bo morje med
 27 DvehMl, II  |             da kupi in plača karto za Ameriko. In ko je bila sama,
 28 DvehMl, II  |            prežganka bo moja dota; za balo mu bom pripeljala vrhan
 29 DvehMl, II  |       hudega na svetu. Zato, da bo za zmerom potrjeno, mi povej
 30 DvehMl, II  |        bila že daleč, sta vprašala za cesto in hišo, kakor je
 31 DvehMl, II  |        zgodaj." ~Stala sta v veži, za roko sta se držala in sta
 32 DvehMl, II  |           s teboj, Pavle." ~"Pa če za zmerom, Bog s teboj, nikoli
 33 DvehMl, III |            črna, da je videl komaj za ped pred seboj. ~"Če izgrešim,
 34 DvehMl, III |            njim čisto blizu, komaj za tri klaftre. "Lačna sem
 35 DvehMl, III |          leho je videl in svoj laz za hribom in nikamor ni mogel;
 36 DvehMl, III |          nanjo čakal. ~"Karto imam za Ameriko!" si je mislil. "
 37 DvehMl, III |            je skočil z vozá, Pavle za njim, nato sta šla še sto
 38 DvehMl, III |            ko se drugače ne brigam za skrb in bridkost!" ~Pavletu
 39 DvehMl, III |           na svojo roko. Dovolj bo za obadva prostora, ne bo se
 40 DvehMl, III |              ko sem zdoma do noči; za molje in miši je ne bom
 41 DvehMl, III |         kaj pošljem, da bova imela za balo. Le tako me rada imej,
 42 DvehMl, III |            in kmalu ti kaj pošljem za balo." ~Ko je napisal Pavle
 43 DvehMl, IV  |            in pražnja, predpasniki za kuhinjo in za cesto. Mana
 44 DvehMl, IV  |          predpasniki za kuhinjo in za cesto. Mana je ogledovala
 45 DvehMl, IV  |          kakor je, bi bila že dota za kajžarjevo hči! Bodi mi
 46 DvehMl, IV  |         prenočevala v tuji hiši in za vbogajme. ~"Ne zameri, Hanca,
 47 DvehMl, IV  |      vbogajme. ~"Ne zameri, Hanca, za nocoj!" je rekla. ~"Kaj
 48 DvehMl, IV  |          Trudna sem, pa ne vprašam za pernico. Ne bom ležala na
 49 DvehMl, IV  |           bi še preko morja jokala za njim! On ne joka, drugače
 50 DvehMl, IV  |           pa so padale kakor kamen za kamnom. ~Ko se je vzdramila,
 51 DvehMl, IV  |       dekletu; ali glej – kmet si! Za čednosti pa te gospoda ne
 52 DvehMl, IV  |         kuhati?" je vprašala. ~"Ne za gospôdo!" ~"Ali si že kdaj
 53 DvehMl, IV  |          debelo, je morala klicati za gospo; njen mož je bil krojač,
 54 DvehMl, IV  |      človek; njega je klicala Mana za gospoda, tako je bilo ukazano.
 55 DvehMl, IV  |        kamor je šla, se je glasila za njo starodavna pesem: "Zabiti
 56 DvehMl, IV  |            si na polju! Kaj ti bom za lenobo plačevala pet goldinarjev
 57 DvehMl, IV  |             da bi bilo prostora še za kaj drugega!" ~Nato pa se
 58 DvehMl, IV  |           tebe, ne veselje. Šla si za srečo, kakor smo mi vsi
 59 DvehMl, IV  |           ni hudega. Delo je lahko za moje roke; mislim, da bom
 60 DvehMl, V   |            se jih bo pač oddahnilo za zmerom. Neslana burka je,
 61 DvehMl, V   |            so že iznašli zdravilo, za lakoto pa se učenost ne
 62 DvehMl, V   |         ampak če ob zdravem telesu za oglom pogineš, te še pes
 63 DvehMl, V   |         smejal, ker je bolj zdravo za želodec. Ali da me je kdo
 64 DvehMl, V   |            hujši ne mogel! Ne glej za delom, temveč glej, kako
 65 DvehMl, V   |            rekel: ~"Zdaj še ni ura za bridkost, še je poln kozarec
 66 DvehMl, V   |            poln kozarec pred nama! Za žalost in skrb je zmerom
 67 DvehMl, V   |            rada, bi se bila držala za roko in se nikoli ne izpustila!
 68 DvehMl, V   |     neumnosti izveličanje izgubil? Za to gre in o tem se govori:
 69 DvehMl, V   |           sem sklenil, sem sklenil za obadva, kar sem zapravil,
 70 DvehMl, V   |      obadva, kar sem zapravil, sem za obadva zapravil! Lahko stopi
 71 DvehMl, V   |       menoj, kar s prvo barko! Ali za naju obadva je premalo,
 72 DvehMl, V   |        imam. Nikoli nisem hranil – za koga bi hranil? Na kugo
 73 DvehMl, V   |          tudi pošteno napil se bom za slovo, kakor je potreba!" ~
 74 DvehMl, V   |          par tednov ne bo še sile; za nadalje pa se izroči Bogu
 75 DvehMl, V   |      Onkraj luže bom poizkusil, da za tvojo vožnjo priberačim
 76 DvehMl, V   |     sporočil: da imaš premalo vreč za vse cekine in da bo kmalu
 77 DvehMl, V   |  odgovarjal. ~Stisnila sta si roko za slovo; Pavletova je bila
 78 DvehMl, V   |       prižgal svetilko in je sedel za mizo, da bi pisal Manci. ~
 79 DvehMl, V   |       Ameriki, dokler ne prislužim za najino svatbo. Ali ti kmalu
 80 DvehMl, VI  |           Ko sta prvi večer sedeli za mizo in pili čaj, je rekla
 81 DvehMl, VI  |          povedala: ti si tako malo za mestno službo, kakor jaz
 82 DvehMl, VI  |           mestno službo, kakor jaz za polje in senožet. Močna
 83 DvehMl, VI  |            preslišala. Nisi rojena za deklo, tvoje srce ni tako
 84 DvehMl, VI  |            bi se bila držala trdno za roko, trdno za zmerom, pa
 85 DvehMl, VI  |        držala trdno za roko, trdno za zmerom, pa bi nobene bridkosti
 86 DvehMl, VI  |       Hanca. "Ali sta se poslovila za petnajst let?" ~"Bog se
 87 DvehMl, VI  |              Če se nista poslovila za petnajst let, se prisluženi
 88 DvehMl, VI  |           ki so zbirale in hranile za doto; in ko so prihranile,
 89 DvehMl, VI  |           prag in zaloputnila duri za njim?" ~Mana se je vzdignila
 90 DvehMl, VI  |       preden si kupi suhega kruha; za svatbo in za balo hrani
 91 DvehMl, VI  |         suhega kruha; za svatbo in za balo hrani in za hude dni,
 92 DvehMl, VI  |         svatbo in za balo hrani in za hude dni, pa si misli zraven:
 93 DvehMl, VI  |      zapravlja, prihranila bo vsaj za židano ruto in pražnjo obleko
 94 DvehMl, VI  |        Tole, glej, sem ti prinesel za spomin z amerikanskega sejma!" ~
 95 DvehMl, VI  |      bolehen, pust in neprijazen. ~Za pozdrav je pokimala z glavo,
 96 DvehMl, VI  |          je smehljal. "Prestar sem za tako besedovanje! Ampak
 97 DvehMl, VI  |             kakor da je sedel doma za pečjo. ~"Res, ne bo ti hudega!
 98 DvehMl, VI  |         hudega! Bogat nisem, ampak za silo bo že. Kaj pa imaš
 99 DvehMl, VI  |        kmalu imela svojo doto. Saj za doto služiš, ali ne? Še
100 DvehMl, VI  |            ne? Še vsaka je služila za doto!" ~Iz izbe je poklicala
101 DvehMl, VI  |        prislužila tako balo, ki bo za naju zadosti. Veliko se
102 DvehMl, VII |           dobi opravila, čeprav le za en sam dan, ali za eno samo
103 DvehMl, VII |       čeprav le za en sam dan, ali za eno samo uro. Kadar ga nimaš,
104 DvehMl, VII |         ampak želodec je potolažen za malo ceno. Naposled pa bi
105 DvehMl, VII |         tisto kuhinjo, kjer kuhajo za siromake. Šele ko je kosil,
106 DvehMl, VII |           s culo na hrbtu? Jaz vem za brlog, kjer si človek lahko
107 DvehMl, VII |          taka, nima človek prilike za žalostno premišljevanje
108 DvehMl, VII |      odgovoril Talijan. ~Sedla sta za mizo, Pavle je naročil žganja
109 DvehMl, VII |            rekel Pavle. "Če se gre za mal denar, pa dajmo." ~"
110 DvehMl, VII |       Pavle je vstal in je zgrabil za culo. ~"Kako pa je z mojim
111 DvehMl, VII |         pravici odgovoril Pavle. ~"Za štirinajst dni," je rekel
112 DvehMl, VII |  izstradani. ~"Lepo zahvaljen bodi za to trojno kosilo in trojno
113 DvehMl, VII |       Hrvat je vodil, Pavle je šel za njim. Prišla sta v prenočišče,
114 DvehMl, VII |            Pavle je stresel Hrvata za ramo. ~"Glej, culo so mi
115 DvehMl, VII |              To-le sem ti prinesla za spomin zaradi najine ljubezni." ~
116 DvehMl, VII |          bogatega cigana oslepariš za cekin? Začniva nocoj, hišo
117 DvehMl, VIII|        preštel svoje premoženje. ~"Za kosilo bi komaj še bilo,
118 DvehMl, VIII|           kosilo bi komaj še bilo, za žganje še bo," je ukrenil.
119 DvehMl, VIII|          šel in si je kupil žganja za poslednje vinarje. Ker je
120 DvehMl, VIII|        Talijana in da ga je terjal za dolžni tolar. Sam ni vedel,
121 DvehMl, VIII|          sem obljubil, da mu denar za vožnjo priberačim ali ukradem;
122 DvehMl, VIII|       Pavle. "Tako malo me je skrb za naju, kakor da sem prinesel
123 DvehMl, VIII|       Lojze in je namršil obrvi. ~"Za Malnarja se piše in Tone
124 DvehMl, VIII|          jih štel? Če bi se jokali za vsakim posebej, bi segla
125 DvehMl, VIII|             Ali se še bojiš, Mana, za najino srečo?" je vprašal. ~"
126 DvehMl, VIII|         Bog sam pogledal nanje ter za zmerom blagoslovil njih
127 KrcmEl, I   |          da jo je bil Bog ustvaril za dom in radost svojim najljubšim
128 KrcmEl, I   |           bele hiše, rdeče strehe, za hišo vrt, za vrtom polje;
129 KrcmEl, I   |         rdeče strehe, za hišo vrt, za vrtom polje; pisano bogastvo,
130 KrcmEl, I   |           Večerna zarja je ugašala za prisojnim hribom, tiha senca
131 KrcmEl, I   |      Farani pa so mu odgovarjali: "Za silo že imamo, kaj bi se
132 KrcmEl, I   |            in da je še časa dovolj za izpreobrnjenje in pokoro. ~
133 KrcmEl, I   |             skrbi zase, kolikor je za silo potreba, ali vse drugače
134 KrcmEl, I   |     potreba, ali vse drugače skrbi za otroke – zakaj ti nisi nič
135 KrcmEl, I   |       skrbi. Kakor Ezav ste, ki je za skledo leče prodal prvenstvo.
136 KrcmEl, I   |      skledo leče prodal prvenstvo. Za eno veselo uro, za kozarec
137 KrcmEl, I   |      prvenstvo. Za eno veselo uro, za kozarec vina bi prodali
138 KrcmEl, I   |             da nas pred Bogom toži za grešnike vseh grešnikov?"
139 KrcmEl, I   |            je prosil pod vislicami za harmoniko, da bi si zagodel
140 KrcmEl, I   |          da bi srce njegovo vedelo za greh. Bog jim bodi milosten!
141 KrcmEl, I   |         sem videl, da je šla zarja za hrib; Bog nam bodi milosten
142 KrcmEl, I   |            pijano: prijetna pokora za prijeten greh. Njegovi očitki
143 KrcmEl, I   |       takega dobili, ki ne bo stal za nami s palico in pokoro,"
144 KrcmEl, I   |          če se nam zdi, jo prodamo za poln bokal; življenje je
145 KrcmEl, I   |           Martinovec, je še moštvá za senen voz. Ampak še več
146 KrcmEl, I   |          razkropili po dolini; tam za vrtom je ugasnila ena, za
147 KrcmEl, I   |          za vrtom je ugasnila ena, za hlevom druga, nad klancem
148 KrcmEl, I   |            kralj Matjaž: ~"Zate in za tvoje sosestvo ni bilo pisano
149 KrcmEl, I   |     sklonil čezenj in ga je prijel za roko. ~"Oče, oj, oče!" ~
150 KrcmEl, II  |            vsaki izmed njih je bil za troje hlapcev. Starejšemu
151 KrcmEl, II  |        navsezgodaj pojdemo na leho za potokom," je rekel starejši. ~"
152 KrcmEl, II  |         odgovoril oče. "Tiste lehe za potokom niso več naše." ~
153 KrcmEl, II  |            dolino in do tistih leh za potokom. Prej so mu bile
154 KrcmEl, II  |              Starejši jo je prijel za roko in je rekel: ~"Na vrt
155 KrcmEl, II  |         kjer sva sklenila ljubezen za zmerom." ~Šla sta na vrt,
156 KrcmEl, II  |           slišal pri sveti Trojici za velikim oltarjem. Kdor tam
157 KrcmEl, II  |            z menoj. Jaz sam ne vem za pot in tudi ne bom vedel
158 KrcmEl, II  |          ta naša dolina pogreznila za sto klafter in še globlje,
159 KrcmEl, II  |           je okrenil ter je klical za njim: ~"Fant, hej, potrpi
160 KrcmEl, II  |         Sam je sedel, ni se zmenil za nikogar in tudi nikogar
161 KrcmEl, II  |         svojem srcu: to je paradiž za lenobe željne in veselja
162 KrcmEl, II  |         nenadoma, kajti klicalo je za njim: ~"Bratec, tovariš,
163 KrcmEl, II  |      vzkliknil. ~"Saj zato sem šel za teboj," je sopihal cigan. "
164 KrcmEl, II  |           korakom; cigan je stopal za njim. Ko sta prišla do hiše,
165 KrcmEl, II  |                Večerjal sem; ampak za vprašanje ti Bog povrni." ~"
166 KrcmEl, II  |           v hišo. Brata sta sedela za mizo. Prej niso žgali olja
167 KrcmEl, II  |           ali zdaj so čakali večer za večerom pred gorečo svetilko.
168 KrcmEl, II  |            vaju, dokler ne prideta za menoj. Slovo je žalostno,
169 KrcmEl, II  |          je ter je prinesel z voza za mater židano ruto, za starejšega
170 KrcmEl, II  |         voza za mater židano ruto, za starejšega novo pipo, za
171 KrcmEl, II  |           za starejšega novo pipo, za srednjega brušen nož, za
172 KrcmEl, II  |           za srednjega brušen nož, za najmlajšega pa nov klobuk. ~"
173 KrcmEl, II  |          še svoj krožnik in skledo za njim. ~"Kakor s to pipo
174 KrcmEl, II  |     slovesa ter je zaloputnil duri za seboj. V glavi mu je še
175 KrcmEl, II  |       stali na pragu in so gledali za njim, bela hiša se je svetila
176 KrcmEl, II  |            krčme je prisopel cigan za njim. ~"Postoj, postoj!
177 KrcmEl, II  |          še nisem pošteno zahvalil za prenočevanje." ~Potnikov
178 KrcmEl, II  |            je stopal dvoje korakov za njim, kakor da bi ga bilo
179 KrcmEl, II  |         Iskal sem te in sem prišel za teboj, da bi se poslovil
180 KrcmEl, III |      kmetija, se je zrušila druga, za drugo tretja. Kmetje so
181 KrcmEl, III |          na polje, pa se je grabil za lase ter je preklinjal vreme
182 KrcmEl, III |            oče, ali zaleglo ni, še za kapljo ne. Tedaj pa je videl,
183 KrcmEl, III |       zgrudil le na tla, temveč še za klaftro globlje. Zemlja
184 KrcmEl, III |        Zahvaljen bodi stotisočkrat za svojo dobroto!" ~"Za kakšno?"
185 KrcmEl, III |  stotisočkrat za svojo dobroto!" ~"Za kakšno?" se je začudil grabež. ~"
186 KrcmEl, III |          svetu; vsi njegovi so šli za njim. Ker tako mu je bilo
187 KrcmEl, III |           Potniku in ga je stresel za roko. ~"Hej, oče, vzdignimo
188 KrcmEl, III |         rekel. " Ampak ti, žid, si za devetdeset tistih židov,
189 KrcmEl, III |           do duri, cigan pa je šel za njim. Pred rezkim hladom,
190 KrcmEl, III |         zamahnil, pa si me stresel za ramo in si me vzdramil!
191 KrcmEl, III |           tudi nisem jemal obresti za vbogajme," je rekel Potnik. ~"
192 KrcmEl, III |             čas je! Pa sem zgrabil za to gorjačo – o, da nisem
193 KrcmEl, III |     bridkosti, ko je iztegnil roko za pozdrav: ~"Le malo potrpi!"
194 KrcmEl, III |           bilo, da bi se potegoval za Grajžarjevo hišo in domačijo.
195 KrcmEl, III |           Vsaj hišo mi pusti, vsaj za gostača me vzemi!" ~Krčmar
196 KrcmEl, III |         glavo." ~Krčmar se je ozrl za njim: ~"Prej si gledal sam,
197 KrcmEl, III |            je ves čas, ko je hodil za procesijo, ki se je napotila
198 KrcmEl, III |            so do krčme, posedli so za dolge mize, Elija je nosil
199 KrcmEl, III |          Elija je nosil steklenico za steklenico in je točil po
200 KrcmEl, III |         počasi in trepetajoč, klin za klinom. Veja se je udajala
201 KrcmEl, IV  |            po svoji hudi smrti?" ~"Za svoje grehe delam pokoro,"
202 KrcmEl, IV  |              kakor jo boš ti delal za svoje." ~In je šel počasi
203 KrcmEl, IV  |          kvante. Elija mu je točil za vbogajme, ker mu je bilo
204 KrcmEl, IV  |            je bilo dolgčas samemu, za plačilo pa ga je cigan vedril
205 KrcmEl, IV  |         otroci! In kaj bi žalovali za grešnikom, ki še krščanskega
206 KrcmEl, IV  |        kakor je oznanil cigan: noč za nočjo se je razlegala prešerna
207 KrcmEl, IV  |       izpod obrvi in se je umaknil za korak. ~"Vem, kdo da si,
208 KrcmEl, IV  |          dušek. Zaloputnil je duri za seboj ter se je napotil
209 KrcmEl, IV  |        Molči!" je ukazal orožnik. ~Za njim je šla dolga procesija
210 KrcmEl, IV  |       toliko krajša je bila; sosed za sosedom se je vračal, in
211 KrcmEl, IV  |        osojniška. ~Elija se je bil za silo popravil in je prihajal
212 KrcmEl, IV  |    vpraševali. ~"Bi že bilo. Ampak za čelom brní, káje ne prenesem
213 KrcmEl, IV  |          vino v glavi, pa je sedel za mizo in se je smejal. ~"
214 KrcmEl, IV  |          je rekel Elija in je stal za durmi. ~"Nakratko bom povedal!
215 KrcmEl, IV  |             ker nam bo huda predla za praznike. Ti pa si rekel,
216 KrcmEl, IV  |           Glej ga, kako natanko vé za prihodnje čase in reči.
217 KrcmEl, IV  |         stal na pragu in je gledal za njim, dokler ni senca utonila
218 KrcmEl, IV  |            pol poti ga je zgrabilo za ramo tako krepko, da je
219 KrcmEl, IV  |          planila, je bila udušena. Za Martinovo hišo samo se nihče
220 KrcmEl, IV  |       nihče več ni zmenil, tudi ne za hlev in za skedenj. ~"Zakaj
221 KrcmEl, IV  |         zmenil, tudi ne za hlev in za skedenj. ~"Zakaj tukaj ne
222 KrcmEl, IV  |            jim je v svojem srcu: ~"Za vsako besedo boste odrajtali
223 KrcmEl, IV  |       odrajtali pošteno plačilo in za vsak pogled! Jaz merim z
224 KrcmEl, IV  |          je z obema rokama zgrabil za glavo. Kaplja krvi se je
225 KrcmEl, IV  |            stopil v izbo, je sedel za mizo cigan in si je točil
226 KrcmEl, IV  |       dušek izpil. Nato je omahnil za mizo. ~"Namoči mi cunjo
227 KrcmEl, IV  |       razcepili, saj je rana komaj za prst široka. Ampak lahko
228 KrcmEl, IV  |     Odrajtali boste bogato plačilo za vsako besedo in tudi za
229 KrcmEl, IV  |            za vsako besedo in tudi za vsako hudo misel." ~Tako
230 KrcmEl, IV  |         cigan, točil si je kozarec za kozarcem in je tiho popeval
231 KrcmEl, V   |           bo vse to polje preorano za novo setev?" ~Tako grenke
232 KrcmEl, V   |          ne odlašaj! Če odložiš le za eno samo uro, boš pod večer
233 KrcmEl, V   |    prestrašen. ~Cigan ga je prijel za roko. ~"Glej, črna senca
234 KrcmEl, V   |           se mu je zdelo, da strmi za oknom bled obraz, mrtvaški
235 KrcmEl, V   |            od okna in se je prijel za glavo. ~"Da bi le spati
236 KrcmEl, V   |            Kar je bilo prej skrito za prijazno besedo, se je razodevalo
237 KrcmEl, V   |          ga je slišala vsa fara: ~"Za hlapca sem te hotel napraviti,
238 KrcmEl, V   |             pa sem te res napravil za hlapca! Zdaj glej sam!" ~
239 KrcmEl, V   |     njegove bele oči. ~"Vi vsi ste za hlapce rojeni in napravil
240 KrcmEl, V   |         rojeni in napravil vas bom za hlapce, kolikor vas še nisem!" ~
241 KrcmEl, V   |  steklenico najboljšega, takorekoč za likof?" ~Elija ga je pogledal,
242 KrcmEl, V   |       oderuh brez solzâ, je človek za silo živel v tvoji družbi;
243 KrcmEl, V   |          kakor da bi se poslavljal za zmerom! Čemu bi si prijazno
244 KrcmEl, V   |           ko bi se ti bil zahvalil za pijačo in za smrt; ampak
245 KrcmEl, V   |          bil zahvalil za pijačo in za smrt; ampak nocoj, glej,
246 KrcmEl, V   |           je bil v obraz. Sédel je za mizo in je globoko povesil
247 KrcmEl, V   |            in čemu. ~Rekli so drug za drugim: ~"Pred tremi leti
248 KrcmEl, V   |          danes sem berač in pojdem za hlapca." ~"Pred tremi leti
249 KrcmEl, V   |      Potnik. ~In vsi so vzkriknili za njim: ~"Do antikrista!" ~"
250 KrcmEl, V   |           spomin!" ~"Otrokom našim za dediščino!" ~Še preden se
251 KrcmEl, V   |          ga je težka pest zgrabila za vrat. ~"Kaj? Kam?" je klical
252 KrcmEl, V   |           v vežo ter mimo gnojnice za hišo natanko v tistem hipu,
253 KrcmEl, V   |        tako nizko, da se je skoraj za troje klafter približalo
254 KrcmEl, V   |         pobegnil, kakor je bil!" ~"Za njim!" so vzkliknili. ~Elijeva
255 KrcmEl, V   |      boljših deležna!" ~Zatonil je za hribom, ugasnil, kakor da
256 KrcmEl, VI  |         Železna vrata so se zaprla za njimi; in Bog sam ve, če
257 KrcmEl, VI  |            Prostran vrt je nasadil za hišo in ga je ogradil z
258 KrcmEl, VI  |         Tukaj bomo brali črne maše za uboge duše puntarjev!" ~
259 KrcmEl, VI  |           izlival vino po bradi in za vrat; zakaj pil je ležé
260 KrcmEl, VI  |            ter se ozrl, je ugledal za mizo Martinovega. Ves blaten,
261 KrcmEl, VI  |        prihajali vsi po vrsti, noč za nočjo; Elija jim je nazdravljal
262 KrcmEl, VI  |     najrajši pošalil. ~"Kako ti je za železnimi durmi, puntar
263 KrcmEl, VI  |           ponižno pozdravljali; še za njenim hrbtom nihče ni pljunil.
264 KrcmEl, VI  |             Elija jo je bil krstil za Izis. ~Odkar je imel Elija
265 KrcmEl, VI  |      Zlatih zapestnic imam preveč; za noge mi kupi zlate zagležnjice!" ~
266 KrcmEl, VI  |            mu je mrzel curek izlil za vrat. ~"Kam je šlo? Kedaj
267 SimnuS, I   |            tako da se je zemlja že za ped globoko usedla pod njegovimi
268 SimnuS, I   |        izmišljena in abotna povest za otroke. ~Prerekal pa se
269 SimnuS, II  |              Šimen pa se ni zmenil za take oči in za take besede
270 SimnuS, II  |           ni zmenil za take oči in za take besede in je izpregovoril: ~"
271 SimnuS, II  |    prostoru, tako da so se mi noge za ped globoko udrle v tla.
272 SimnuS, II  |           pa si ne prislužil kruha za stare dni, ne kota za krščansko
273 SimnuS, II  |        kruha za stare dni, ne kota za krščansko smrt! Ali si vse
274 SimnuS, II  |            praviš, da ti je ime in za Sirotnika da se pišeš?" ~"
275 SimnuS, II  |    podkrižal star kmet, ki je stal za biričem. ~Župan pa je govoril
276 SimnuS, II  |            strehe, pa tudi ne lehe za krompir in fižol. In gostovali
277 SimnuS, II  |       oblastnija nam ga je poslala za občinsko nadlogo!" ~Vsi,
278 SimnuS, II  |       Osojnici. Nihče se ni zmenil za tisto kamenje in nihče bi
279 SimnuS, II  |          nami stoji, kakor grešnik za cerkvenimi vratmi, so nam
280 SimnuS, III |           pa me ne tare starost in za stavo ti grem dvanajst debelih
281 SimnuS, III |            treba, postavi, skrbeti za starost, ker starcev ni.
282 SimnuS, III |      nadlogo, Bog se me usmili!" ~"Za grob ima človek zmerom zemlje
283 SimnuS, III |            Šimen in obadva biriča, za njimi župan in za županom
284 SimnuS, III |          biriča, za njimi župan in za županom pol občine osojniške. ~"
285 SimnuS, III |            zdelo, da je hinavščina za plotom; in zato je rekel: ~"
286 SimnuS, III |          procesiji sta se napotili za njima. Koj po kosilu sta
287 SimnuS, III |            ni polegel prah pol ure za njima. ~Šimen je spal na
288 SimnuS, IV  |           In je kratkomalo zgrabil za uzde prvi par belcev, pred
289 SimnuS, IV  |             otroci so kričali. Ura za uro je minila, Šimen je
290 SimnuS, IV  |             Sonce je bilo zatonilo za hrib; pol doline je bilo
291 SimnuS, IV  |         nosile, ne bi vaju vprašal za pot! Le v miru spita, tudi
292 SimnuS, IV  |       listje v pesteh. Stara bajka za otroke – to je bilo tvoje
293 SimnuS, IV  | navsezadnje ostanejo tisti cekini, za katere so bili ogoljufani
294 SimnuS, IV  |            prisojniški tako krepko za ramo, da je Šimen omahnil.
295 SimnuS, V   |    osojniški razbojnik požira prah za njim. Ko pa sta se vračala,
296 SimnuS, V   |      bolečine, tudi glad se je bil za silo vdal, le žeja ga je
297 SimnuS, V   |            birič. Stresel je Šimna za ramo, Šimen pa se ni ganil,
298 SimnuS, V   |    Prisojniški birič ga je stresel za drugo ramo, pa tudi nič
299 SimnuS, V   |            ki je pravico vpraševal za kruh, namesto za besedo. ~"
300 SimnuS, V   |         vpraševal za kruh, namesto za besedo. ~"Nalašč, iz same
301 SimnuS, V   |        ampak kaj se razbojnik meni za postavo!" ~Modrovala sta
302 SimnuS, V   |      kolobarju so posedli v travo, za lučaj daleč od Šimna in
303 SimnuS, V   |           vedi odkod, dvema farama za nadlego in šibo božjo. Tu
304 SimnuS, V   |           ne izkazuješ hvaležnosti za našo previdnost in modrost.
305 SimnuS, V   |          tožil in lagal, kadar boš za svoje grehe odgovarjal pred
306 SimnuS, VI  |             sebi v radost, postavi za nalašč?" ~Poizkusil je,
307 SimnuS, VI  |            se le dela?" ~"Primi ga za roko, stresi ga za ramo!" ~"
308 SimnuS, VI  |        Primi ga za roko, stresi ga za ramo!" ~"Ti ga primi in
309 SimnuS, VI  |            zato smo vaju postavili za varuha tej nadlogi, da spita
310 SimnuS, VI  |           smrčita in se ne zmenita za svojo službo?" ~Iblajtarja
311 SimnuS, VI  |             Če bi odgovarjali sami za to reč, bi nam bil odgovor
312 SimnuS, VI  |            ponižna je prišla, samo za pravico je vprašala, zdaj
313 SimnuS, VI  |  prisojniškega biriča grdo stresel za ušesa. ~Ob takem ravnanju
314 SimnuS, VII |     Nevernik, ki nam je bil poslan za nadlogo, se je klatil po
315 SimnuS, VII |            kdo in od Bog vedi koga za pokoro nam poslan!" ~Tako
316 SimnuS, VII |          vsa pot pa ni bila daljša za zdrave noge, nego kvečjemu
317 SimnuS, VII |       procesija približala kamenju za deset korakov, se je ustavila.
318 SimnuS, VII |      ustavila. Hrbet se je skrival za hrbet, vse oči so plaho
319 SimnuS, VII |             Roke je imel sklenjene za molitev!" ~"Ko je dorogovilil,
320 SimnuS, VII |           je odgovoril: ~"Primi ga za ramo, učenjak, okreni ga
321 SimnuS, VII |           Brez oglednikov da bi ga za mrtvega spoznali?" je vprašal
322 SimnuS, VII |         redil, pokopal in morda še za maše dajal! Ampak če se
323 SimnuS, VIII|         kosom kruha, s kapljo vode za popotnega siromaka in da
324 SimnuS, VIII|          nazadnje si me le spoznal za prisojniškega!" ~Zazeblo
325 SimnuS, VIII|          Saj vidiš, da koleselj ni za dva!" ~"Se bom že stisnil,
326 SimnuS, VIII|       navsezadnje vendarle spoznal za osojniškega! Malo te spremim!" ~
327 SimnuS, VIII|            samodrug! Ena beseda je za devet korakov! – Ali še
328 SimnuS, VIII|           pisarno. Tam pa je sedel za mizo Šimen in je bral postave