Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |         hriba; štiriindvajset let mu je bilo. ~Mana je bila hči
  2 DvehMl, I   |     gledal proti nebu in zdelo se mu je, da gredo zvezde zmerom
  3 DvehMl, I   |           in nič bogatejši. Pa se mu godi dobro tam onkraj morja,
  4 DvehMl, I   |       vesela pisma piše in nič se mu ne mudi domov!" ~Tudi Mana
  5 DvehMl, I   |       naju ne bo premagal!" ~Mana mu je gledala v obraz; njegove
  6 DvehMl, II  |      Pavle prodal svojo bajto, se mu je čudno storilo. Komaj
  7 DvehMl, II  |           je Pavle poslavljal, se mu je zdelo, da gledata okni
  8 DvehMl, II  |         oči; in da ga kličeta, se mu je zdelo, in da pravita: ~"
  9 DvehMl, II  |       povesil je glavo in do solz mu je bilo, ko se je poslovil
 10 DvehMl, II  |   prežganka bo moja dota; za balo mu bom pripeljala vrhan koš
 11 DvehMl, II  |             je tiho rekla Mana in mu ni pogledala v obraz. ~"
 12 DvehMl, III |           je stal. Od obeh strani mu je pihalo iz oken v obraz,
 13 DvehMl, III |        nič čistejši. Kolena so se mu šibila in glava mu je klonila
 14 DvehMl, III |          so se mu šibila in glava mu je klonila globoko. ~"Vsega
 15 DvehMl, III |          je vprašal. ~"Ne daleč," mu je odgovoril popotnik. "
 16 DvehMl, III |        devet klafter od njega, in mu je klicala; iztegnil je
 17 DvehMl, III |      stopiti je hotel, noga pa se mu ni ganila, priraščena je
 18 DvehMl, III |        vode in kruha, ali noge so mu bile priraščene v zemljo,
 19 DvehMl, III |           in dremajoče popotnike, mu je segla v srce grenka bolečina.  "
 20 DvehMl, III |         stopil iz črnega voza, se mu je zdelo, da so mu noge
 21 DvehMl, III |       voza, se mu je zdelo, da so mu noge od železa in tudi roke
 22 DvehMl, III |           je bilo divje; zdelo se mu je, da nobeden človek ne
 23 DvehMl, III |            sam ni vedel. Zašumelo mu je v glavi in zaobrnilo
 24 DvehMl, III |           ozrl z motnimi očmi, se mu je najprej zazdelo, da je
 25 DvehMl, III |           ni Pavle nikogar in nič mu ni bilo žal. "Pozna se jim
 26 DvehMl, III |        tako je bil utrujen, da se mu še smejati ni hotelo. ~"
 27 DvehMl, III |           na dušek in vsa bolezen mu je mahoma odlegla. ~"Dobro
 28 DvehMl, III |           kažeš grozo in žalost!" mu je očital Pavle. ~"Seveda
 29 DvehMl, III |        Kolikor je videl mesta, se mu je zdelo pusto in neprijazno,
 30 DvehMl, III |     lenobo služim svoje tolarje?" mu je odgovoril trudni in lačni
 31 DvehMl, III |          je povesil glavo in pivo mu ni več teknilo. ~"Vedel
 32 DvehMl, III |      Pavletu pa je bilo, kakor da mu je črna senca pošepnila
 33 DvehMl, III |          lica v dlani in solze so mu tekle izza prstov; razjokal
 34 DvehMl, IV  |          roke. ~"Greh je bil, Bog mu ga odpusti!" ~"Seveda je
 35 DvehMl, IV  |          náte, ki si tukaj." ~"Pa mu boš vse povedala, kakor
 36 DvehMl, IV  |          zlato obrezo. ~"Pa nikar mu preveč ljubeznivo ne piši;
 37 DvehMl, V   |          odgovoril Lojze, jeza pa mu je sijala iz oči. "Tisto
 38 DvehMl, V   |             Strah bo siromaka, če mu povem, da pojdem odtod!"
 39 DvehMl, V   |           po vsem telesu, do srca mu je segel mraz. ~"Tako praviš,
 40 DvehMl, V   |      treba," je pomislil, "da sem mu pomolil ogledalo pred nos?
 41 DvehMl, V   | izpregovoril je počasi in glas se mu je tresel: ~"Kar reci, Lojze,
 42 DvehMl, V   |         krvi; grenka misel, ki se mu je zagrizla v srce, ni izpustila
 43 DvehMl, V   |           in kakor goreč ogenj se mu je izlilo v srce. ~"Kako
 44 DvehMl, V   |         je; jaz ne morem!" ~Lojze mu je pogledal v oči in je
 45 DvehMl, V   |           Lojze je točil; roka se mu je že tresla in pivo se
 46 DvehMl, V   |    občutil vso grozo samote; tako mu je bilo, kakor da so se
 47 DvehMl, V   |      osamela bajta, gleda nanj in mu očita z žalostnimi očmi:
 48 DvehMl, V   |           v domovino; naročil sem mu zate prisrčen pozdrav. Jaz
 49 DvehMl, V   |           je dopisal to pismo, se mu je prelila iz srca bridkost,
 50 DvehMl, VI  |        strah! Saj je pisal, da se mu dobro godi in da me ima
 51 DvehMl, VI  |           se je nasmehnila. ~"Kaj mu nisi tudi ti pisala, da
 52 DvehMl, VI  |        stori tako: vse po pravici mu razodeni, kakor je bilo
 53 DvehMl, VI  |          vse drugo bogastvo? Tako mu piši, pa se bodo kmalu posušile
 54 DvehMl, VI  |          rekla Mana. "Še v oči bi mu ne mogla pogledati, če bi
 55 DvehMl, VI  |        vesel in bogat! Ne bila bi mu le dekle, še sestra in mati
 56 DvehMl, VI  |       dekle, še sestra in mati bi mu bila!" ~"Če te ima rad,
 57 DvehMl, VI  |          zdaj govorila!" ~"Ne bom mu pisala!" je rekla Mana. "
 58 DvehMl, VI  |           poti. Kuštravi lasje so mu viseli na čelo, od očesa
 59 DvehMl, VI  |       srce, tako hudo ranjeno, da mu je kapala kri izza prstov
 60 DvehMl, VI  |          ogovoril po nemško. Mana mu je pokazala knjižico in
 61 DvehMl, VI  |         stopil v kuhinjo. Mana se mu je umeknila in je vsa osupla
 62 DvehMl, VI  |          držala in je rekla: ~"Če mu ti sama ne pišeš, pa mu
 63 DvehMl, VI  |           mu ti sama ne pišeš, pa mu pišem jaz. Povedala mu bom,
 64 DvehMl, VI  |         pa mu pišem jaz. Povedala mu bom, da naj pride, preden
 65 DvehMl, VII |        predraga; tisti dan, ko so mu jo odpovedali, je povezal
 66 DvehMl, VII |          gore in doline, pa bi se mu bilo zdelo, da je stopil
 67 DvehMl, VII |        čašo in še tretjo in že se mu je zazdelo, da je bogat. ~"
 68 DvehMl, VII |        brloga na svetlo cesto, se mu je zableščalo in zazibalo
 69 DvehMl, VII |          Talijan še bolj siroten, mu je Pavle posodil srebrn
 70 DvehMl, VII |           krivonosec, kakor da se mu smilim." ~Zares je dobil
 71 DvehMl, VII |          zapravil troje tolarjev, mu je zaklical nekdo skozi
 72 DvehMl, VII |         pod posteljo. Tako sladko mu je bilo v trudni poldremavici,
 73 DvehMl, VII |           groze. Zakaj sanjalo se mu je tole: v svoji bajti pod
 74 DvehMl, VII |      takoj spoznal in ledena voda mu je šla po vsem telesu. ~"
 75 DvehMl, VII |          in komaj je zadremal, se mu je zasanjalo, da se vozi
 76 DvehMl, VIII|        vinarje. Ker je bil lačen, mu je seglo žganje močno v
 77 DvehMl, VIII|           se lačnega romarja, daj mu kos kruha vbogajme, zaradi
 78 DvehMl, VIII|           po dvorišču in zdelo se mu je, da vidi pod zidom še
 79 DvehMl, VIII|       bilo teden dni; misli so se mu zmedle in zamotale, razločil
 80 DvehMl, VIII|           ni občutil, ali v glavi mu je ležalo kakor težek kamen
 81 DvehMl, VIII|           težek kamen in v sencih mu je kovalo. Kmalu ni vedel
 82 DvehMl, VIII|      jutro, ali je mrak. Misli so mu otopele, komaj da so se
 83 DvehMl, VIII|         več. Tako sladko in lahko mu je bilo, kakor pijancu,
 84 DvehMl, VIII|           skozi neznano ulico, se mu je zazdelo, da sliši od
 85 DvehMl, VIII|      izgubil v daljavi.  Nekoč se mu je tudi zazdelo, da je naletel
 86 DvehMl, VIII|     razbojniško krčmo. Talijan se mu je naglas zasmejal in se
 87 DvehMl, VIII|        zmenil zanj. ~Preden so se mu vse misli zatemnile od gladu
 88 DvehMl, VIII|    Razmeknile in poizgubile so se mu misli, kakor da je bil veter
 89 DvehMl, VIII|          ni videl, ne vedel. Tako mu je bilo, kakor da ga je
 90 DvehMl, VIII|       drobna, prijazna roka in da mu je govoril na uho prijazen
 91 DvehMl, VIII|          je. ~"Saj sem vedela, da mu je hudo – prikazal se mi
 92 DvehMl, VIII|        morda že malo preveč, zato mu kar precej piši, da naj
 93 DvehMl, VIII|          vesela, ko ni res." ~"Če mu pišem, da sem žalostna,
 94 DvehMl, VIII|     povrne." ~"Je že narobe. Piši mu, da si vesela, pa se ti
 95 DvehMl, VIII|          pa se ti koj obesi. Piši mu, da si žalostna, pa te pride
 96 DvehMl, VIII|       vseh siromakov." ~"Še nocoj mu pišem," je rekla Mana in
 97 DvehMl, VIII|          Ali jaz sem obljubil, da mu denar za vožnjo priberačim
 98 DvehMl, VIII|           rajši sam zapil. Le brž mu piši!"  Lojze je vstal. ~"
 99 DvehMl, VIII|        prinesel cekinov s seboj?" mu je odgovoril Lojze. "Ta
100 DvehMl, VIII|          Malnarja se piše in Tone mu je ime." ~Lojze je povesil
101 DvehMl, VIII|           je povesil glavo. ~"Bog mu bodi milosten, storil je
102 KrcmEl, I   |        Črn plašč, do vratu zapet, mu je segal do gležnjev; gologlav
103 KrcmEl, I   |          je ozrl. Zasvetile so se mu oči, ustna so se mu nasmehnila
104 KrcmEl, I   |         so se mu oči, ustna so se mu nasmehnila zadovoljno in
105 KrcmEl, I   |           in otroci. Farani pa so mu odgovarjali: "Za silo že
106 KrcmEl, I   |         on, pa mir besedi!" ~Vino mu je seglo v glavo in srce,
107 KrcmEl, I   | bridkostnim očesom. Beli lasje so mu v vetru frfotali kraj čela;
108 KrcmEl, I   |      frfotali kraj čela; zdelo se mu je, da ga pozdravljajo hribi,
109 KrcmEl, I   |            v senco toneči, ter da mu voščijo lahko noč; in zdelo
110 KrcmEl, I   |    voščijo lahko noč; in zdelo se mu je tudi, da mu prijazno
111 KrcmEl, I   |           zdelo se mu je tudi, da mu prijazno mežikajo bele hiše
112 KrcmEl, I   |       bele hiše izza vrtov ter da mu prigovarjajo: "Čemu bi se
113 KrcmEl, I   |        Star je župnik, siva glava mu kloni do groba. Kdo bi mu
114 KrcmEl, I   |         mu kloni do groba. Kdo bi mu zameril žal besedo? Siromak
115 KrcmEl, I   |        besedo? Siromak gleda, kar mu kažejo slepe oči, na nebu
116 KrcmEl, I   |        vidi. Siromak posluša, kar mu razodeva gluho uhó, sliši
117 KrcmEl, I   |         naših pesmi ne sliši. Bog mu daj veselih sanj, mi pa
118 KrcmEl, I   |        njegova butara in kakor se mu je krivil hrbet pod njo,
119 KrcmEl, I   |      počasi in okorno; noge so se mu udirale v zemljo do kolen.
120 KrcmEl, I   |      Rekel je in je šel, veter pa mu še lâs ni zrahljal. – Zatorej
121 KrcmEl, I   |          je naš župnik, ali misel mu peša in pamet mu odpoveduje.
122 KrcmEl, I   |        ali misel mu peša in pamet mu odpoveduje. Kaj smo storili
123 KrcmEl, I   |           na prižnico. Roke so se mu tresle, na njegovo lice
124 KrcmEl, I   |          toča in pognojena zemlja mu bo rodila kamenje. Še nase
125 KrcmEl, I   |           nove zarje." ~"Blede se mu, pokleknimo," je rekel župan. ~
126 KrcmEl, I   |           oblečen v črn plašč, ki mu je segal do gležnjev; njegov
127 KrcmEl, I   |    mladost. Kaj pomisli otrok, če mu je sedem, ali če mu je sedemdeset
128 KrcmEl, I   |            če mu je sedem, ali če mu je sedemdeset let – kadar
129 KrcmEl, I   |          počitka potreben; kdo bi mu ga ne privoščil?" je rekel
130 KrcmEl, I   |            ki je umirala in tedaj mu je bilo pri srcu tako hudo,
131 KrcmEl, I   |          je vzkliknil in zakaj da mu je bilo hudó. ~Gnal je govedo
132 KrcmEl, I   |        plašč do vratú zapét in da mu sega do gležnjev. ~Kakor
133 KrcmEl, I   |         bi stopil v klanec, so se mu zamajala tla pod nogami
134 KrcmEl, I   |         bi se vzdignil, ali život mu je silil k tlom, kakor da
135 KrcmEl, I   |          Zaspal je; sanjalo pa se mu je, da se je napotil naravnost
136 KrcmEl, I   |         pisano moje ime. Naštejte mu jih petindvajset, zato,
137 KrcmEl, II  |           leh za potokom. Prej so mu bile kakor vse druge lehe:
138 KrcmEl, II  |           je ozrl nanje in oko se mu je zarosilo, kakor da je
139 KrcmEl, II  |          kos vlažne prsti. Takrat mu je segla v srce velika bridkost. ~"
140 KrcmEl, II  |         oznanjal hude čase, mi pa mu nismo verjeli. Zdaj je v
141 KrcmEl, II  |     verjeli. Zdaj je v grobu, Bog mu daj nebesa, njegovo oznanjenje
142 KrcmEl, II  |        žalil z besedo in komaj da mu nisem pljunil v obraz –
143 KrcmEl, II  |         pa sam ne bo vedel, odkod mu prihaja taka misel v glavo
144 KrcmEl, II  |         čelo s toliko silo, da se mu je še drugi dan poznala
145 KrcmEl, II  |          Elijevo krčmo. Elija sam mu je prihitel naproti, ali
146 KrcmEl, II  |    prihitel naproti, ali Potnikov mu ni segel v roko. ~"Še lizal
147 KrcmEl, II  |            da bi jo lizal." ~Nato mu je točil sam. Komaj je Potnikov
148 KrcmEl, II  |          Potnikov okusil vino, se mu je zagnusilo in porinil
149 KrcmEl, II  |     počesan; na koščenih licih se mu je poznalo, da je izkusil
150 KrcmEl, II  |          kozarec na dušek, vendar mu ni seglo vino ne v lica
151 KrcmEl, II  |       lica in ne v oči, jezika pa mu še celo ni obtežilo. ~"Kod
152 KrcmEl, II  |    Potnikov sam ni vedel, kako se mu je zgodilo. Trikrat že je
153 KrcmEl, II  |      steklenici ter je točila. Že mu je bilo toplo v lica, že
154 KrcmEl, II  |         rekel najmlajši in na jok mu je bilo. ~Drugi pa je rekel
155 KrcmEl, II  |       poznate več?" ~Odgovoril pa mu nihče ni; mati in vsi trije
156 KrcmEl, II  | zaloputnil duri za seboj. V glavi mu je še brnelo od nočevanja
157 KrcmEl, II  |          in ga ni prosila, temveč mu je rekla: ~"Kakor je treba,
158 KrcmEl, II  |        svetila v soncu. Takrat se mu je storilo hudo pri srcu;
159 KrcmEl, II  |         in dni." ~"O Mana, dal bi mu cekin, kdor bi mi to povedal!
160 KrcmEl, II  |          je pozdravil z roko, ona mu je odzdravila izza vrta;
161 KrcmEl, III |    kozarec; omamljene misli so se mu tako zasukale in zmedle,
162 KrcmEl, III |          toliko vam rečem!" ~Nato mu je roka omahnila, še preden
163 KrcmEl, III |        niso več ganili. Še včeraj mu je bil siromak le krono
164 KrcmEl, III |       pohleven do njega, komaj da mu škornjev ni lizal. Tako
165 KrcmEl, III |          Tedaj pa je videl, da se mu streha ziblje nad glavo,
166 KrcmEl, III |         je zafrčkal še tisto, kar mu je bilo ostalo. ~Ko pa je
167 KrcmEl, III |      zapravil!" ~Toda vzdihovanje mu ni nič pomagalo; pogledal
168 KrcmEl, III |          dobro devetkrat prespal, mu je rubežnikova palica udarila
169 KrcmEl, III |           Pokaži tisto vrečo," se mu je smejal rubežnik. ~In
170 KrcmEl, III |   senožeti, ne strehe. Edino, kar mu je od vsega bogastva ostalo,
171 KrcmEl, III |          so šli za njim. Ker tako mu je bilo sojeno od začetka." – ~
172 KrcmEl, III |         takim glasom, kakor da bi mu z bičem švrknil v obraz: ~"
173 KrcmEl, III |       grobu treslo!" ~Cigan pa se mu je zasmejal v obraz tako
174 KrcmEl, III |      svojih gostih in zvedrilo se mu je lice. Nekateri so kričali
175 KrcmEl, III |        Krčmar je osupnil in strah mu je zahladil v lica. ~"Močno
176 KrcmEl, III |           smejal. ~"Stavim, da se mu je sanjalo o kralju Matjažu
177 KrcmEl, III |            Pred rezkim hladom, ki mu je bušil v lica, bi bil
178 KrcmEl, III |          vračevali, kakor daješ," mu je odgovoril cigan. ~Stopala
179 KrcmEl, III |      cigana v stran. ~"Ne zastavi mu poti! Kaj nisem rekel, da
180 KrcmEl, III |     pogledal, ne pozdravil. Hrbet mu je bil globoko upognjen,
181 KrcmEl, III |      njegova pokora. Niti kozarca mu nisem ponujal več, nego
182 KrcmEl, III |         je sam ukazal, niti groša mu nisem posodil več, nego
183 KrcmEl, III |         še računati. Lepih naukov mu nisem delil in jih ne bom
184 KrcmEl, III |            Le dobro si jo oglej," mu je odgovoril Elija in ga
185 KrcmEl, III |          glavo ob mrtvi obraz, se mu je zazdelo, da so ga pogledale
186 KrcmEl, IV  |         bil in sanjalo se ti je," mu je očital neveren sosed. "
187 KrcmEl, IV  |           mrtev in pokopan, trava mu že raste na grobu." ~Ali
188 KrcmEl, IV  |           nas ga ni že videl? Bog mu daj večni mir, nas pa obvaruj
189 KrcmEl, IV  |    njegove pesmi in kvante. Elija mu je točil za vbogajme, ker
190 KrcmEl, IV  |         je točil za vbogajme, ker mu je bilo dolgčas samemu,
191 KrcmEl, IV  |           pomežiknil, kakor da se mu je bilo zableščalo, in je
192 KrcmEl, IV  |         je bil zmerom, zdaj pa se mu je slabo sponesla ta jeza.
193 KrcmEl, IV  |         svoje goste. Izpod las se mu je vlekla do obrvi široka
194 KrcmEl, IV  |       nego po pravici? Pet let so mu prisodili." ~"Pet let!" ~
195 KrcmEl, IV  |          do dobrega pijan, ali se mu je zmešalo od bridkosti,
196 KrcmEl, IV  |          se je tako smejal, da se mu je tresel ves život. ~"Lahko
197 KrcmEl, IV  |     planil s postelje. Zazdelo se mu je, da se je okno potihoma
198 KrcmEl, IV  |           v stran in pred očmi se mu je zazibalo. ~V žarki luči
199 KrcmEl, IV  |     kričal krčmar in kolena so se mu šibila od strahu. ~"Nikar
200 KrcmEl, IV  |          bil zasenčil oči, ker se mu je bleščalo od žarke svetlobe. ~"
201 KrcmEl, IV  |         je odpirala, pred očmi se mu je majalo. ~Ko je prišel
202 KrcmEl, IV  |           je prikazala iz rane in mu je omočila dlan. ~Ko je
203 KrcmEl, IV  |       dobre volje, tudi oči so se mu svetile kakor nikoli. ~Elija
204 KrcmEl, IV  |         ko je človeka strah in ko mu je hudo, da je sam. Nocoj
205 KrcmEl, IV  |       preobjedel tolstih ovac, da mu je navsezadnje segla v žile
206 KrcmEl, IV  |     krčmarju. Ko je krčmar izpil, mu je roka omahnila in ozrl
207 KrcmEl, IV  |           izplakni jo!" ~Jezik se mu je opletal od slabosti in
208 KrcmEl, IV  |      krčmar bolan in omamljen, so mu zaškripali zobje od srda. ~"
209 KrcmEl, IV  |           vina; ali ko je pil, se mu je roka tresla in vino se
210 KrcmEl, IV  |    katerega Boga?" ~Vstal je, pot mu je lil od obraza, život
211 KrcmEl, IV  |           lil od obraza, život pa mu je stresal mraz. ~"Družbe
212 KrcmEl, V   |          je in od bridkosti so se mu oči zasolzile. ~"Tam v razoru
213 KrcmEl, V   |           je in odlašal; težke so mu bile noge, na zemljo prirasle. ~
214 KrcmEl, V   |         na zemljo prirasle. ~Mati mu je strahoma gledala v obraz,
215 KrcmEl, V   |     stopil pred hišo in tako hudo mu je bilo, da bi naglas zajokal. ~
216 KrcmEl, V   |          Strmel je v dolino pa se mu je zdelo, da je tam doli
217 KrcmEl, V   |            kdo da je in kakšna da mu je sodba." ~"Čemu romaš
218 KrcmEl, V   |         strmel v nebo in zdelo se mu je, da vstaja iznad hribov
219 KrcmEl, V   |          mimo krčmarjeve hiše, se mu je zdelo, da strmi za oknom
220 KrcmEl, V   |     katerim jih tepe sam. Nalijem mu strupa, zapojem mu kvanto
221 KrcmEl, V   |        Nalijem mu strupa, zapojem mu kvanto in sad bo vzrastel
222 KrcmEl, V   |          vas še nisem!" ~Cigan se mu je hudobno nasmehnil. ~"
223 KrcmEl, V   |          v moji glavi!" ~Cigan se mu je v lica smejal. ~"Neče
224 KrcmEl, V   |            že štejem dni." ~Dolgo mu je gledal Elija v obraz
225 KrcmEl, V   |          ki je ležala na mizi, se mu je tresla. ~"Bistre si pameti,
226 KrcmEl, V   |         natočil; komaj je pil, so mu lica zardela. ~"Praviš torej,
227 KrcmEl, V   |           skozi okno. Zazéhalo se mu je in vstal je počasi. ~"
228 KrcmEl, V   |         pod tvojo streho." ~Elija mu je položil roko na ramo. ~"
229 KrcmEl, V   |           je zasopel cigan in kri mu je bušila v lica. ~Sunil
230 KrcmEl, V   |         je ozrl skozi okno in šel mu je mraz od lic do nog. ~"
231 KrcmEl, V   |          ni se ganil, zobje pa so mu šklepetali od strahu in
232 KrcmEl, VI  |        Hlapci in podložniki pa so mu bili vsi farani osojniški,
233 KrcmEl, VI  |           točil in je pil, dokler mu roka ni omahnila. Dolenjska
234 KrcmEl, VI  |    Dolenjska in štajerska vina so mu bila na jeziku in v grlu
235 KrcmEl, VI  |           kozarec izpraznil in se mu je prelival ogenj po žilah,
236 KrcmEl, VI  |       kakor lipovi svetniki!" ~Ni mu sedel več Grajžar nasproti,
237 KrcmEl, VI  |          ponočnih gostov in kmalu mu je bilo dolgčas. ~"Preveč
238 KrcmEl, VI  |   prepevala Elija in Izis. ~Ko se mu je že opletal jezik, je
239 KrcmEl, VI  |       Streznil se je, kakor da se mu je mrzel curek izlil za
240 KrcmEl, VI  |           še besede ni?" ~Izis se mu je v lice zasmejala. ~"Saj
241 KrcmEl, VI  |         je klical?" ~Gostje so se mu smehljali in so ga obgovarjali. ~"
242 KrcmEl, VI  |      svetlega dne in pred očmi se mu je bleščalo; noge so mu
243 KrcmEl, VI  |           mu je bleščalo; noge so mu bile okorne in slabotne,
244 KrcmEl, VI  |           ga je nesel v hišo. Tam mu je umil krvavi obraz in
245 KrcmEl, VI  |       krvavi obraz in tudi suknjo mu je očistil. Gledal je na
246 KrcmEl, VI  |         ranjena lica in oči so se mu zasolzile. ~"Milostna ti
247 SimnuS, I   |          človeku trideset let, se mu hrbet krivi, mu upadajo
248 SimnuS, I   |           let, se mu hrbet krivi, mu upadajo lica. Tudi meni
249 SimnuS, I   |         doslužil trideset let, so mu roke odpovedale, niso več
250 SimnuS, I   |    vzdignile kladiva. In gospodar mu je rekel: ~"Zvesto si mi
251 SimnuS, I   |           besedo o pravici, so se mu smejali v obraz. Pa je preudaril: "
252 SimnuS, I   |         premišljeval, pri srcu pa mu je bilo nadvse grenko. ~"
253 SimnuS, I   |       zmerom drugačna, ali zmerom mu je bila tuja. ~"Daleč je
254 SimnuS, I   |           je vozil tretjo noč, se mu je storilo bridko pri srcu
255 SimnuS, I   |         oči z dlanjo; bleščalo se mu je od sonca in od lepote
256 SimnuS, I   |           od lepote in zazdelo se mu je nenadoma, da je nekoč,
257 SimnuS, II  |       tako zlovoljno, kakor da bi mu v srcu očital: "Še meni
258 SimnuS, II  |               Ne srdi se, župan!" mu je prigovarjal Šimen. "Saj
259 SimnuS, II  |   kobilicah; pa pride gospodar in mu poreče: Sveti Janez Krstnik,
260 SimnuS, II  |          pogledal župan, čudna se mu je zdela postava. Navsezadnje
261 SimnuS, II  |         bila tako prijetna, da se mu je takoj izjasnil zlovoljni
262 SimnuS, II  |          prerekal. Še povedati se mu ni zdelo potrebno, da je
263 SimnuS, II  |           je zdajle med nami, ime mu je Šimen, oblastnija nam
264 SimnuS, III |      močno stresel z glavo, da se mu je klobuk na stran pomaknil. ~"
265 SimnuS, III |           videl jaz. Petnajst let mu je, ko se zapiše delu z
266 SimnuS, III |      zlodeju samemu; trideset let mu je, pa je doživel do konca,
267 SimnuS, III |        tega človeka, ne vem, kako mu je ime in kdo da je! Le
268 SimnuS, III |           boste pošteno redili in mu mehko postiljali!" ~Osojniški
269 SimnuS, III |         je bil hudó in noge so se mu opletale. ~"Hej, nadloga,
270 SimnuS, III |        ter varno ga držita! Če se mu na tej naši zemlji kaj prigodi,
271 SimnuS, III |              Prisojniški župan pa mu je takoj odgovoril: ~"Zato,
272 SimnuS, III |          bi ga suval čez mejo, če mu je prijetneje na oni strani?
273 SimnuS, III |         preko praga, ne privoščiš mu suhe skorje!" ~Takrat se
274 SimnuS, III |        občanov. ~"Slišali ste! Ni mu do pravice, do tiste suhe
275 SimnuS, III |     pravice, do tiste suhe skorje mu je, ki sodi siromaku na
276 SimnuS, III |         svojih občanov. ~"Pravica mu je izročila žejnega, da
277 SimnuS, III |     pomislite, da pes laja, kakor mu je od narave dano! Zatorej
278 SimnuS, IV  |       Šimen je spal in sanjalo se mu je tole: ~Bog ga je blagoslovil
279 SimnuS, IV  |        ukazal služabnikom, da naj mu vprežejo dvanajstero belcev
280 SimnuS, IV  |          župan prisojniški, da bi mu iztrgal uzde. In je kričal,
281 SimnuS, IV  |          lačen in žejen. Ustna so mu pokala, pred očmi se mu
282 SimnuS, IV  |           mu pokala, pred očmi se mu je meglilo, v glavi mu je
283 SimnuS, IV  |         se mu je meglilo, v glavi mu je kovalo stotero težkih
284 SimnuS, IV  |            Kdo bi se prerekal, če mu je sojeno, da umrje od vsega
285 SimnuS, IV  |        omahnil. Nič ni rekel, ker mu je bil jezik pretežak; le
286 SimnuS, IV  |          ga je osorno pogledal in mu je ukazal: ~"Če misliš umreti,
287 SimnuS, IV  |            povohal je v zrak, ker mu je bilo zadišalo nadvse
288 SimnuS, IV  |          zazibalo in zatemnilo se mu je pred očmi in omahnil
289 SimnuS, V   |   prisojniški spredaj in prijetno mu je bilo pri srcu, kadar
290 SimnuS, V   |          prerekati grešnik, če se mu dozdeva, da je zaradi pravice
291 SimnuS, V   |      sanjah besede županov; ni se mu hotelo, da bi odprl trudne
292 SimnuS, V   |           ali ne. ~"Saj diha, saj mu žila bije!" je vzkliknil
293 SimnuS, V   |       ustna se niso genila.  "Kdo mu bo stregel, kdo ga bo nasitil
294 SimnuS, V   |            kaj bo storil? Odrezal mu bo dobršen kos kruha in
295 SimnuS, V   |      župan osojniški?" ~Osojniški mu je takoj odgovoril: ~"Lepa
296 SimnuS, V   |           je lačen in žejen, nisi mu rezal kruha, ne točil vode,
297 SimnuS, VI  |           in je gledal v nebo, ki mu je mežikalo s tisočerimi
298 SimnuS, VI  |      pomislil najprej; nato pa se mu je nenadoma zvedrilo v pameti
299 SimnuS, VI  |     svetoval osojniški. "Poglejva mu v obraz, kaj da je!" ~Prisojniški
300 SimnuS, VI  |  spodobilo zanj, temveč mudilo se mu je Bog vedi kam in šel je!
301 SimnuS, VII |          korake pred njim, ker se mu je v kolenih tako močno
302 SimnuS, VII |         je spreletel mraz in srce mu je upadlo. ~"Kaj ni ležal
303 SimnuS, VII |         da bi jo potipal. Noge so mu bile kakor ukovane, in ko
304 SimnuS, VII |       klical, da bi jih vzdramil, mu je šel glas težko in hripavo
305 SimnuS, VII |           spreletelo, kakor da se mu je bila belouška previla
306 SimnuS, VII |           prisojniški; noge so se mu hudo tresle, oziral se je
307 SimnuS, VII |          bi ne vedel poti, in žal mu je bilo ošabnih besed. Tudi
308 SimnuS, VII |           je bil že pijan. Ko sem mu razložil kaj in kako, me
309 SimnuS, VIII| prisojniški je poklical župana in mu je rekel: ~"Kaj tako počenjaš
310 SimnuS, VIII|        pokopal, kakor se spodobi, mu postelješ na trdem kamenju
311 SimnuS, VIII|     postelješ na trdem kamenju in mu še po smrti ne privoščiš
312 SimnuS, VIII|   osojniški je poklical župana in mu je rekel: ~"Ali si se v
313 SimnuS, VIII|          popotnega siromaka in da mu zdaj, ko je izdihnil od
314 SimnuS, VIII|           sirotnega popotnika ter mu zvonimo z vsemi tremi, da
315 SimnuS, VIII|         že pozna noč in hotelo se mu je zadremati. Ali v tistem
316 SimnuS, VIII|          župana tako močno, da so mu zašklepetali zobje. ~"Pojdi
317 SimnuS, VIII|         noge so bile vajene in so mu same kazale pot. Komaj pa
318 SimnuS, VIII|     prisojniškega župana, zažugal mu je s prstom in je rekel: "