Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |              preko doline. ~Pavle je bil sin Martinovca, kajžarja
  2 DvehMl, I   |           šel za njim! Nič mlajši ni bil od mene, nič močnejši ne
  3 DvehMl, I   |             ali berač. Tudi Lojze je bil kajžarjev sin, pa bi danes
  4 DvehMl, I   |              v srcu dan, zakaj bi ne bil na nebu?" ~Tako vesela,
  5 DvehMl, I   |              in ženinu! Žalosten sem bil, pa mi je šla tvoja beseda
  6 DvehMl, II  |              revščino in še vesel je bil, da je dobil kupca kar na
  7 DvehMl, II  |             poslednje misli. Kdor je bil tako blagoslovljen, da je
  8 DvehMl, II  |             nič vesela. Ves lepši je bil ob tej uri dom pred njenimi
  9 DvehMl, II  |          tujem." ~"Da bi vsaj maslen bil! Ali poznam jih, ki jim
 10 DvehMl, III |             se je vlak premaknil, je bil vzduh ob odprtih oknih težak
 11 DvehMl, III |          oken v obraz, ali vendar ni bil vzduh nič hladnejši in nič
 12 DvehMl, III |           Bog vedi kam; rob klopi je bil prazen. Takoj se je sključil
 13 DvehMl, III |           izpod oblakov; ves blag je bil obraz, oči pa so bile objokane. "
 14 DvehMl, III |          preselila v drug voz, ki ni bil prav nič lepši in prijaznejši
 15 DvehMl, III |          Zares jo je prestal, ker je bil mlad in močan; ali kosti
 16 DvehMl, III |            so ga bolele in truden je bil, kakor da devet dni ni jedel
 17 DvehMl, III |        starec ob palici.  "Močan sem bil, ko sem stal na domači lehi
 18 DvehMl, III |          pijani vsi in tudi Pavle je bil pijan. Opotekel se je na
 19 DvehMl, III |             je, da je bolan; tako je bil truden, da še oči ni odprl. ~"
 20 DvehMl, III |             prostorno ječo. Strop je bil nizek, vzduh težak in vroč.
 21 DvehMl, III |            najbrž tudi bolan, ker je bil ves zasinel v obraz; ogovoril
 22 DvehMl, III |              opotekal in ves bled je bil v obraz. Lojze je čakal
 23 DvehMl, III |          zgodnjega jutra te čakam in bil bi te čakal do noči!" ga
 24 DvehMl, III |              je rekel Pavle; tako je bil utrujen, da se mu še smejati
 25 DvehMl, III |            me pozdravil, tako da sem bil sam vesel; zdaj pa mi kažeš
 26 DvehMl, III |    nevšečnostim in pijva!" ~Lojze je bil takoj vesel in prešeren,
 27 DvehMl, III |              krčme, še svetel dan je bil. ~"Pazi na pot!" je rekel
 28 DvehMl, III |              je bilo jutro. Lačen je bil in žejen in kosti so ga
 29 DvehMl, III |             se je do dobrega, ker je bil ves blaten in sajast, nato
 30 DvehMl, III |              lakomnež. ~"Če bi bogat bil tukaj, doma bi tukaj ne
 31 DvehMl, III |              tukaj, doma bi tukaj ne bil!" ga je spreletelo. ~V krčmi
 32 DvehMl, III |         razjokal se je, zakaj sam je bil s svojim srcem in s svojo
 33 DvehMl, IV  |            On ne joka, drugače ne bi bil šel!" ~"Ker me ima rad,
 34 DvehMl, IV  |             sklenila roke. ~"Greh je bil, Bog mu ga odpusti!" ~"Seveda
 35 DvehMl, IV  |             ga odpusti!" ~"Seveda je bil greh!" je rekla Hanca tako
 36 DvehMl, IV  |             in je zaspala. ~Kakor je bil prvi dan, taki so bili vsi.
 37 DvehMl, IV  |        klicati za gospo; njen mož je bil krojač, starikav, suhoten
 38 DvehMl, V   |             tako pravico, ali naj je bil že kdorkoli, velik falot
 39 DvehMl, V   |             kdorkoli, velik falot je bil!" ~Lojze se je razsrdil
 40 DvehMl, V   |              da se vrneš!" ~Lojze ni bil nikoli rad dolgo žalosten;
 41 DvehMl, V   |           nepoklicane!" ~Pavle pa je bil bolj težke krvi; grenka
 42 DvehMl, V   |           sta pila do noči. Lojze je bil glasán in vesel, Pavletu
 43 DvehMl, V   |           pijače in do ljudi; sam je bil; s povešeno glavo in stisnjenimi
 44 DvehMl, V   |      zasačene. ~Čez teden dni, ko je bil od pohajkovanja bolj truden,
 45 DvehMl, V   |            mi nikamor ni mudilo, sem bil te misli, da bi ne maral
 46 DvehMl, V   |            Tiste tolarje, ki sem jih bil prinesel s seboj, sem razpihnil
 47 DvehMl, V   |       zamajala pod njim; nenadoma je bil tako slab in plahoten, kakor
 48 DvehMl, V   |          tujini brez tolažbe. ~Ko je bil truden, je prižgal svetilko
 49 DvehMl, VI  |             ni treba, da bi je še on bil deležen!" ~Hanca je zaspala,
 50 DvehMl, VI  |            prikazal na pragu. Bos je bil, ves razcapan in blaten,
 51 DvehMl, VI  |      razcapan in blaten, kakor da je bil prišel z dolge poti. Kuštravi
 52 DvehMl, VI  |            Pavletov obraz, le suh je bil in upal.  "Pozdravljena!"
 53 DvehMl, VI  |           razumela; njen obraz pa je bil bolehen, pust in neprijazen. ~
 54 DvehMl, VI  |             opravljenih, kakor da je bil kupljen vsak stol ob drugem
 55 DvehMl, VII |               VII ~Štirinajst dni je bil Pavle sam; ves truden in
 56 DvehMl, VII |               ves truden in bolan je bil od brezdelice in od hudih
 57 DvehMl, VII |            sreče." ~Prejšnje čase bi bil romal Pavle ves božji dan
 58 DvehMl, VII |              križem po cestah, pa je bil že truden. Ker ni vedel,
 59 DvehMl, VII |              veselejše in nič več ni bil truden. Ogledal se je po
 60 DvehMl, VII |             kosil, je občutil, da je bil hudo lačen. "Žganje bi me
 61 DvehMl, VII |               je pomislil. "Mrtev ni bil želodec, le zadremal je
 62 DvehMl, VII |              rekel tisti in Pavle je bil ves vesel. ~"Odkod si?"
 63 DvehMl, VII |          tovariša v nesreči. ~Ker je bil Talijan še bolj siroten,
 64 DvehMl, VII |        Pavletu res zazdelo, da ga je bil povabil Talijan med same
 65 DvehMl, VII |       razbojnike in tatove. Vzduh je bil tak, da so oči zamižale,
 66 DvehMl, VII |            še videl ni, odkod jih je bil vzel. ~"Pa začnimo," je
 67 DvehMl, VII |              Glej, že spotoma sem se bil namenil: trije tolarji naj
 68 DvehMl, VII |            Prišla sta v brlog, ki je bil tesan in zadušen; ljudje,
 69 DvehMl, VII |                je rekel Pavle, ki je bil truden. ~"Ne vem, če bi
 70 DvehMl, VII |         komaj da sta legla; Pavle je bil porinil svojo culo pod posteljo.
 71 DvehMl, VII |             v soncu, in ves vesel je bil. Takrat pa je narahlo potrkalo
 72 DvehMl, VII |              zavita in njen obraz je bil ves truden in bolan. Pavle
 73 DvehMl, VII |           tisti brlog, kjer je Pavle bil kartal s Talijanom in s
 74 DvehMl, VII |          kakor v sanjah; ves bled je bil. ~"Pa z Bogom!" je rekel
 75 DvehMl, VII |             mi večerjo kupil, ko sem bil lačen." ~Šel je z njim in
 76 DvehMl, VIII|            poslednje vinarje. Ker je bil lačen, mu je seglo žganje
 77 DvehMl, VIII|             Manci, vse drugam sem se bil namenil takrat, ko mi je
 78 DvehMl, VIII|             vero in dušo. Tja sem se bil namenil, kamor jih gre po
 79 DvehMl, VIII|            velik kos kruha, ki ga je bil tja položil razvajen berač. "
 80 DvehMl, VIII|              in neokreten. "Nekoč bi bil preskočil ta zid, kakor
 81 DvehMl, VIII|             kraja, ne časa. Kadar je bil truden, se je zgrudil, pa
 82 DvehMl, VIII|              Sam ni vedel, ali ga je bil srečal na ulici, ali pa
 83 DvehMl, VIII|        srečal na ulici, ali pa se je bil v svoji omotici izgubil
 84 DvehMl, VIII|             se mu misli, kakor da je bil veter pihnil mednje. Izgubila
 85 DvehMl, VIII|             in močan, kakor da se je bil do dobrega prespal in nasitil. ~*~
 86 DvehMl, VIII|            Vesel in velik praznik je bil, ko se je Pavle pripeljal.
 87 DvehMl, VIII|              pripeljal. Tako malo je bil truden, kakor da je bil
 88 DvehMl, VIII|              bil truden, kakor da je bil prestopil lužo na cesti.
 89 DvehMl, VIII|            Lojze in Hanca. ~Lojze je bil vesel in glasan; točil je
 90 DvehMl, VIII|         glasan; točil je sam, ker je bil najbolj žejen. ~"Kaj bosta
 91 DvehMl, VIII|         zasmejala Hanca. ~Nato pa je bil ves resen njen obraz; kakor
 92 DvehMl, VIII|           zadušilo pod zemljo, on je bil med njimi." ~Točil je vsem
 93 KrcmEl, I   |             do gležnjev; gologlav je bil, roke je imel sklenjene
 94 KrcmEl, I   |              očesom, njegov obraz je bil kakor od sivega kamna. ~
 95 KrcmEl, I   |             na svetu, kakor da jo je bil Bog ustvaril za dom in radost
 96 KrcmEl, I   |           mislih, njegov obraz pa je bil zmerom bolj sladak in priljuden.
 97 KrcmEl, I   |                    Faro osojniško je bil Bog obsul z vsemi svojimi
 98 KrcmEl, I   |               To so bili časi, da je bil človek lahko po pravici
 99 KrcmEl, I   |              je čisto pozabil, da je bil izpraznil že troje vrhanih
100 KrcmEl, I   |            nalagaš pokoro?" ~Star je bil župnik, oči ga niso več
101 KrcmEl, I   |        besedo in tudi njegov glas je bil tako zamolkel, da so ga
102 KrcmEl, I   |          verne farane. "Med vami sem bil trideset dolgih let; bojim
103 KrcmEl, I   |              do jutra. Zjutraj pa je bil tako bolan, da ni mogel
104 KrcmEl, I   |            pridejo. Trideset let sem bil med vami; kadar mi zapojete
105 KrcmEl, I   |            gležnjev; njegov obraz je bil kakor od sivega kamna. Ostal
106 KrcmEl, I   |         gledali od nekdaj. Dokler je bil med nami, ga nismo videli,
107 KrcmEl, I   |            nismo videli, zato ker je bil med nami; otrok ne vidi
108 KrcmEl, I   |           tiste milosti, ki je je on bil deležen, je kanila dobršna
109 KrcmEl, I   |           viselo nad dolino, a ko je bil grob zasut, so kanile nanj
110 KrcmEl, I   |            na sodni dan. Kakor da je bil župnik vzel v grob s seboj
111 KrcmEl, I   |              so modrovali. ~"Star je bil že, počitka potreben; kdo
112 KrcmEl, I   |              gostov. Njegov obraz je bil siv in ves gol, toda smehljal
113 KrcmEl, I   |              osojniške fare. Grad ni bil več skrit globoko v gori,
114 KrcmEl, I   |               Pri kralju Matjažu sem bil," je rekel. "Ampak to so
115 KrcmEl, II  |           sinov, vsaki izmed njih je bil za troje hlapcev. Starejšemu
116 KrcmEl, II  |              Starejši je vstal in je bil ves zamolkel v obraz; rekel
117 KrcmEl, II  |             prišla, njen obraz pa je bil žalosten; oči niso bile
118 KrcmEl, II  |                Šla sta na vrt, ki je bil ves že v senci; nad črnimi
119 KrcmEl, II  |              le tista, ki nam jih je bil župnik razodel. Kakor zakleta
120 KrcmEl, II  |              srce lije. Še včeraj bi bil pokleknil pred očetom, pa
121 KrcmEl, II  |            to je strup. Še včeraj bi bil poljubil to našo zemljo
122 KrcmEl, II  |              čakaj name tam, kjer je bil nekoč tvoj rodni prag. Tak
123 KrcmEl, II  |               je ukazal ženi. ~Ko je bil sam, je pljunil predse ter
124 KrcmEl, II  |           zvezdnato noč. Ne mogel bi bil razložiti z besedo, ali
125 KrcmEl, II  |           prej ni videl. ~Oblečen je bil v prašne in razcefrane cunje,
126 KrcmEl, II  |          nekoč gosposko oblačilo. Ni bil ne obrit in ne počesan;
127 KrcmEl, II  |            prečudno gibek in uren je bil njegov jezik. ~"Izmed tistih
128 KrcmEl, II  |            na mizo kozarec, ki ga je bil že vzdignil do usten. ~"
129 KrcmEl, II  |            je zgodilo. Trikrat že je bil vzdignil kozarec, trikrat
130 KrcmEl, II  |         trikrat je pil in kozarec je bil prazen. Nato pa je roka
131 KrcmEl, II  |           sopihal cigan. "Zato da bi bil tam, kamor sodim." ~Došel
132 KrcmEl, II  |              je in še ves zasopel je bil, ko ga je vprašal: ~"Ali
133 KrcmEl, II  |             tako veselo, kakor da je bil zalotil tovariša na cesarski
134 KrcmEl, II  |              človeško besedo; tam bi bil spal," je rekel Potnikov. ~
135 KrcmEl, II  |            najprej stvari, ki jih je bil prinesel iz mesta, nato
136 KrcmEl, II  |          izza vrta; tako daleč je že bil, da ni več razločil njenih
137 KrcmEl, II  |        vprašal Elija cigana. "Ali ni bil Potnikov starejši?" ~"Tisti
138 KrcmEl, II  |       Potnikov starejši?" ~"Tisti je bil," je odgovoril cigan in
139 KrcmEl, III |              ganili. Še včeraj mu je bil siromak le krono dolžan,
140 KrcmEl, III |             domoval tudi kmet, ki je bil postaven in premožen in
141 KrcmEl, III |          grofova graščina. Grabež je bil izpočetka ponižen in pohleven
142 KrcmEl, III |          tisto lepo kupčijo. Kmet je bil nejevoljen, ampak zamahnil
143 KrcmEl, III |            je bilo ostalo. ~Ko pa je bil dom zarubljen in je stal
144 KrcmEl, III |             bukovega gozda; in ko je bil tam, ni dolgo izbiral in
145 KrcmEl, III |             Nad vse mere in misli je bil siromak vesel ob toliki
146 KrcmEl, III |           toliki sreči. Bogatejši je bil nego tedaj, ko je spoznal
147 KrcmEl, III |             tako veselo, kakor da je bil slišal sočno kvanto. ~"Oj,
148 KrcmEl, III |            podremavali, Potnik pa je bil glavo položil na mizo in
149 KrcmEl, III |            ki mu je bušil v lica, bi bil Potnik omahnil, ali cigan
150 KrcmEl, III |          pesti silno gorjačo. Že sem bil skoraj zamahnil, pa si me
151 KrcmEl, III |            se hiša maje; veter pa ni bil tako močan, da bi strehe
152 KrcmEl, III |            ne pozdravil. Hrbet mu je bil globoko upognjen, težko
153 KrcmEl, III |            je znal razsipati, naj bi bil znal še računati. Lepih
154 KrcmEl, III |         vajeno roko. Nad vse mere je bil poslužen, gladek in prijazen. ~"
155 KrcmEl, III |             se zvedrili, kakor da bi bil trenil in skozi odprta okna
156 KrcmEl, III |         krčmo tako bled, kakor da je bil ugledal samo smrt. Odprl
157 KrcmEl, III |              ležala lestev, ki jo je bil pristavil. ~Eliju so se
158 KrcmEl, III |          travo. Ali v svoji grozi je bil zamahnil tako slepo in krepko,
159 KrcmEl, IV  |          danes temu. Brez klobuka je bil, ves bled in zelen v obraz,
160 KrcmEl, IV  |           nosil na hrbtu. ~"Pijan si bil in sanjalo se ti je," mu
161 KrcmEl, IV  |          srcu – kakor človeku, ki je bil teden dni zdoma, pa se vrne
162 KrcmEl, IV  |           smilil ubogi krčmar, ki je bil ves pôten in zasopljen;
163 KrcmEl, IV  |             napotil v krčmo kakor je bil, še z bičem v roki. ~Elija
164 KrcmEl, IV  |                Čuj, žid! V mestu sem bil, da bi vzdignil denar. Drugače
165 KrcmEl, IV  |                Krčmarjev obraz pa je bil nenadoma ves trd in siv. ~"
166 KrcmEl, IV  |              trd in siv. ~"Dokler si bil gospodar, sem dajal; zdaj
167 KrcmEl, IV  |            mirnim srcem, kakor da je bil opravil bogoslužno delo. ~
168 KrcmEl, IV  |            gnali skozi vas. Kovač ni bil žalosten in ni klonil glave. ~"
169 KrcmEl, IV  |             je slonel Elija; bled je bil v lica in glavo je imel
170 KrcmEl, IV  |             tolažili. "Nagle jeze je bil zmerom, zdaj pa se mu je
171 KrcmEl, IV  |              osojniška. ~Elija se je bil za silo popravil in je prihajal
172 KrcmEl, IV  |          rdeča brazgotina, v lica je bil siv in suh. ~"Kako je zdravje?"
173 KrcmEl, IV  |             v dolino; z dlanjo si je bil zasenčil oči, ker se mu
174 KrcmEl, IV  |          žarke svetlobe. ~"Ali je že bil tukaj, ali je že prišel
175 KrcmEl, IV  |              vrnil v dolino, dasi je bil ves truden in bolan. Rana
176 KrcmEl, IV  |            še svetilo, ali plamen je bil zmerom nižji in se je dušil
177 KrcmEl, IV  |              popeval zase; očitno je bil dobre volje, tudi oči so
178 KrcmEl, IV  |              glave. Njegov pogled je bil ves moten in bolan. ~"Kaj
179 KrcmEl, IV  |          nekaj razmeknilo, ker me je bil lopnil tisti razbojnik." ~
180 KrcmEl, IV  |              spodnjo izbo. ~Komaj je bil krčmar sam, se je trudoma
181 KrcmEl, IV  |           sosedovo streho. ~Kakor je bil krčmar bolan in omamljen,
182 KrcmEl, V   |             hiše. Zakaj od nekdaj je bil mehak v svojem srcu, ves
183 KrcmEl, V   |      strahoma gledala v obraz, ki je bil zmerom bolj bled; in slišala
184 KrcmEl, V   |             takih noči, da bi jih ne bil toliko! Mnogo sem že videl
185 KrcmEl, V   |             streznil in vzdramil, je bil izgubljen na vekomaj." ~"
186 KrcmEl, V   |              pač rodil, na cesti sem bil vzgojen in na cesti bom
187 KrcmEl, V   |          koder sem hodil in kjer sem bil, zmerom sem mislil le eno:
188 KrcmEl, V   |       osleparili! Zdaj vem, da nisem bil slabejši od drugih, ne manjši
189 KrcmEl, V   |             Šel je narahlo, kakor je bil prišel. Zunaj je bila še
190 KrcmEl, V   |     prezgodaj gospodariš?" ~Elija je bil kakor v omotici; ni več
191 KrcmEl, V   |  zastrupljenega srca; cigan edini je bil deležen prijazne besede. ~
192 KrcmEl, V   |             mi ga je dal." ~Cigan je bil ob teh besedah tako vesel,
193 KrcmEl, V   |              strah, cigana, ki se je bil priklatil pod tvojo streho
194 KrcmEl, V   |          odgovoril cigan. "Dokler si bil še harambaša brez usmiljenja
195 KrcmEl, V   |             je bilo dni, ko bi se ti bil zahvalil za pijačo in za
196 KrcmEl, V   |              zategadelj nečem, da bi bil pokopan v mlaki pod tvojim
197 KrcmEl, V   |        smehljal se je in ves bled je bil. ~"Ali se ti je sanjalo,
198 KrcmEl, V   |               siv in ves zabrekel je bil v obraz. Sédel je za mizo
199 KrcmEl, V   |             njegov obraz? Grajžar je bil mrtev ... O, prišel sem,
200 KrcmEl, V   |        drugim: ~"Pred tremi leti sem bil bogat, danes sem berač in
201 KrcmEl, V   |            razodeto. Če bi gorel, bi bil plamen bolj črn od noči." ~"
202 KrcmEl, V   |             pa je pobegnil, kakor je bil!" ~"Za njim!" so vzkliknili. ~
203 KrcmEl, V   |            zemljo se je udrl, saj ni bil človek!" je rekel eden izmed
204 KrcmEl, V   |          zibala črna tepka; kakor je bil ogenj vroč in velik, ni
205 KrcmEl, V   |              vroč in velik, ni se je bil dotaknil. ~Ob tisti uri,
206 KrcmEl, VI  |             izpraševal, kdo da ga je bil zastrupil; tudi glava ga
207 KrcmEl, VI  |             Ne v srce, ne v obraz ni bil več podoben tistemu Eliju,
208 KrcmEl, VI  |           osojniško; tudi tistemu ni bil podoben, ki je prijazno
209 KrcmEl, VI  |             mero pil; njegov glas je bil rezek in ošaben, njegov
210 KrcmEl, VI  |            bledega v obraz, kakor je bil tedaj, ko je z veje telebnil
211 KrcmEl, VI  |           Ali te je strah? Zmerom si bil mevža in še po smrti si
212 KrcmEl, VI  |           Pijan sem – ali čemu bi ne bil pijan? Če bi zdajle mrzel
213 KrcmEl, VI  |             pil je ležé in prelen je bil, da bi vzdignil glavo. ~
214 KrcmEl, VI  |               kuštrav in ciganski je bil Martinov, kakor da je bil
215 KrcmEl, VI  |            bil Martinov, kakor da je bil peš prehodil pol sveta. ~"
216 KrcmEl, VI  |          bilo krščansko; Elija jo je bil krstil za Izis. ~Odkar je
217 KrcmEl, VI  |            pa sem izpregledal; da bi bil prej! Hraniti bo treba,
218 KrcmEl, VI  |            hripave kvante. ~Kakor je bil sam, so se vrnili njegovi
219 KrcmEl, VI  |            padel na tla, kakor da je bil v zraku zadel ob trdo steno. ~
220 KrcmEl, VI  |            ker si prosil!" ~Elija je bil že pristavil k ustnicam,
221 KrcmEl, VI  |             deset let!" ~Starejši je bil zagorel v obraz, njegove
222 KrcmEl, VI  |             sodnik: odrešenik si nam bil!" ~
223 SimnuS, I   |             let je bilo Šimnu, pa je bil betežen starec. Kovač je
224 SimnuS, I   |             betežen starec. Kovač je bil, svojih polnih trideset
225 SimnuS, I   |              smrti ni bilo. Lačen je bil, truden in bolan. Pa je
226 SimnuS, I   |               oj Šimen, in zmerom si bil zvest. Zakaj ne plačaš gostaščine?" ~
227 SimnuS, I   |                je rekel sodnik in je bil jezen. Ker oči sodnikove
228 SimnuS, I   |             je pomislil Šimen, ko je bil sam. "Ko sem bil še mlad
229 SimnuS, I   |               ko je bil sam. "Ko sem bil še mlad in močan, dvajset
230 SimnuS, I   |           Šimen. "Pač je res, da sem bil rojen v teh krajih, vsaj
231 SimnuS, II  |          ceste, nego da bi v nadlego bil ljudem, ko jim nisem bil
232 SimnuS, II  |             bil ljudem, ko jim nisem bil nikoli. Ampak kdo bi se
233 SimnuS, II  |            molčal. ~"Kaj nikoli nisi bil v teh krajih?" ~Mirno in
234 SimnuS, II  |           odgovarjal Šimen. ~"Da sem bil rojen v teh krajih, pravi
235 SimnuS, II  |           birič. ~Zmerom vedrejši je bil županov obraz. ~"Vse se
236 SimnuS, II  |                je rekel Šimen, ki je bil vajen vsega hudega in se
237 SimnuS, II  |         tisto kamenje in nihče bi ne bil mogel povedati, čegavo da
238 SimnuS, II  |          Prisojnici!" Zakaj lačen je bil. ~Župan pa je tedaj ukazal
239 SimnuS, III |             odpočival; in počival bi bil pač do večera in morda na
240 SimnuS, III |         glave do nog, kakor da ga je bil šele v tistem trenotku prvikrat
241 SimnuS, III |              prvikrat ugledal. Ko je bil pri kraju z ogledovanjem,
242 SimnuS, III |         kmalu izsušene ... Junak sem bil med njimi in sem doživel
243 SimnuS, III |             v Osojnico. ~Župan se je bil povrnil s polja, stal je
244 SimnuS, III |               Osojniški birič, ki je bil prekanjen človek, pa je
245 SimnuS, III |             poznam tega Martinca, ni bil nikoli nič prida. Lahko
246 SimnuS, III |        prerekal z njo!" Truden pa je bil hudó in noge so se mu opletale. ~"
247 SimnuS, III |             nadloga naša!" ~Kakor je bil Šimen truden, se je ozrl
248 SimnuS, III |            pa bi storil ti, da se je bil pripeljal v zlati kočiji
249 SimnuS, III |        obadva župana, da bi tepež ne bil koristen, že zategadelj
250 SimnuS, IV  |           toliki ljubezni. Skoraj je bil že pozabil na domovino,
251 SimnuS, IV  |           sedel v zlati kočiji in je bil lačen in žejen. Lačni in
252 SimnuS, IV  |            svoji zlati kočiji, in je bil lačen in žejen. Ustna so
253 SimnuS, IV  |       trudoma vzdignil; tako slab je bil, kakor da je bil prespal
254 SimnuS, IV  |             slab je bil, kakor da je bil prespal deset dolgih let.
255 SimnuS, IV  |             obšle Šimna, zato ker je bil lačen in žejen. Videl je
256 SimnuS, IV  |            polagale; tudi tepen nisi bil preveč, če si kričal. Nikogar
257 SimnuS, IV  |        bogastva do strehe; in ko sem bil s tem opravilom pri kraju
258 SimnuS, IV  |            zgodilo tistemu, ki si je bil v potu svojega obraza natlačil
259 SimnuS, IV  |              je mislil Šimen, ker je bil lačen in žejen in pa ker
260 SimnuS, IV  |              Nič ni rekel, ker mu je bil jezik pretežak; le nasmehnil
261 SimnuS, IV  |             bile bukve, nato šele je bil človek in je bila živa kri.
262 SimnuS, V   |           sta se peljala v mesto, je bil prisojniški spredaj in prijetno
263 SimnuS, V   |         odprl trudne oči; tako se je bil privadil trdemu kamenju,
264 SimnuS, V   |            bolečine, tudi glad se je bil za silo vdal, le žeja ga
265 SimnuS, V   |  izpregovoril osojniški birič, ki je bil bistra glava in nikoli ni
266 SimnuS, V   |         lačnega in žejnega, kakor je bil, si izročil biriču, da ga
267 SimnuS, V   |              spodobi. Pritepel si se bil, Bog vedi odkod, dvema farama
268 SimnuS, VI  |              ni se pritoževal, če je bil lačen in žejen; in bil je
269 SimnuS, VI  |            je bil lačen in žejen; in bil je lačen in žejen mnogokdaj;
270 SimnuS, VI  |             zaradi tega spoznanja ni bil prav nič žalosten; celo
271 SimnuS, VI  |            ji, kar je terjala in sem bil vesel, da je jemala brez
272 SimnuS, VI  |             je glas, ves prijazen je bil in ljubezniv. ~"Ali spiš,
273 SimnuS, VI  |               Osojniški birič, ki je bil razumen, pa ni odgovoril
274 SimnuS, VI  |             tresko na tla, ker si je bil opalil roko; plamen je ugasnil
275 SimnuS, VI  |   odgovarjali sami za to reč, bi nam bil odgovor težak in neroden.
276 SimnuS, VII |               ki se je pretegnil, je bil osojniški birič. Še preden
277 SimnuS, VII |            je pozabil pipo; da bi se bil le zapalil! Poglejmo zdaj
278 SimnuS, VII |            očmi. Nevernik, ki nam je bil poslan za nadlogo, se je
279 SimnuS, VII |              si storil! Tvoj greh je bil, bodi še pokora tvoja!" ~
280 SimnuS, VII |               o birič!" ~Birič pa je bil prekanjen in hudoben, zato
281 SimnuS, VII |            kakor nekrščeno žival, bi bil velik greh, posebno pa,
282 SimnuS, VII |             postelji je ležal, pa je bil že pijan. Ko sem mu razložil
283 SimnuS, VII |            Ni slabo sodil, čeprav je bil pijan!" sta potrdila župana. ~
284 SimnuS, VII |            presedala, počitek nam ni bil dan. Ali kakor je nadloga
285 SimnuS, VII |            ga krščansko, ker dasi je bil malopridnež, dušo je le
286 SimnuS, VIII|            nikjer ni zapisano, da je bil veren kristjan!" ~Ali župnik
287 SimnuS, VIII|           vernim kristjanom dodeljen bil blagoslovljen grob, vedi
288 SimnuS, VIII| blagoslovljen grob, vedi Bog, ali bi bil tebi dodeljen! Zato pojdi,
289 SimnuS, VIII|            je napregel. Ves vesel je bil in dobre volje; vest je
290 SimnuS, VIII|            Glej, kako blagodušen sem bil: da bi se telo na tistem
291 SimnuS, VIII|            preko doline in vinski je bil. Ne meje ni videl in ne
292 SimnuS, VIII|        osojniški tisto noč domov, je bil popolnoma trezen in tako
293 SimnuS, VIII|           tako poten, kakor da se je bil okopal. – ~Godile pa so