Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |              obraz; razgreti so bili od plesa in od vina. ~"Svatujejo!"
  2 DvehMl, I   |         razgreti so bili od plesa in od vina. ~"Svatujejo!" je rekel
  3 DvehMl, I   |               trije vemo, da te imam od srca rad! Če bi te rad ne
  4 DvehMl, I   |         veselita, nama pa je do solz od same bridkosti. Želela si
  5 DvehMl, I   |            tvoj delež je grenko delo od jutra do noči, črn kruh
  6 DvehMl, I   |              njim! Nič mlajši ni bil od mene, nič močnejši ne in
  7 DvehMl, I   |           služit. Nič mlajša ni bila od mene, nič močnejša in nič
  8 DvehMl, I   |          jope, dokler se ne vrneš!" ~Od same prešerne radosti se
  9 DvehMl, I   |          klanca dolgo veselo ukanje, od vseh hribov je odmevalo
 10 DvehMl, I   |           nista vedela, ali so pesmi od neba, ali so iz doline;
 11 DvehMl, II  |          spoznal nenadoma, da jo ima od srca rad. Vse drugačna je
 12 DvehMl, II  |          bilo, kakor da se poslavlja od matere – tam stoji na pragu,
 13 DvehMl, II  |        devetdeset pa jih je poginilo od gladu in vsega hudega. Ali
 14 DvehMl, II  |           napravile rodovitnega, pot od mojega čela ga je gnojil!" –
 15 DvehMl, II  |          loko ob potoku. Srce zajoka od bolnega koprnenja in roka
 16 DvehMl, II  |               Mana se je poslavljala od očeta in matere, od bratov
 17 DvehMl, II  |      poslavljala od očeta in matere, od bratov in od sestra. Mati
 18 DvehMl, II  |              in matere, od bratov in od sestra. Mati je jokala,
 19 DvehMl, II  |             nenadoma, da jih ima vse od srca rada: mater in očeta,
 20 DvehMl, II  |            in ljubeznivi, vsi boljši od nje same. ~"Velikokrat sem
 21 DvehMl, II  |              iz oblakov, kakor solza od neba, je padla Mani na lice;
 22 DvehMl, II  |             kadar so betežni starci, od življenja tepeni!" ~"Drugače
 23 DvehMl, II  |              ni bilo potreba besed. ~Od daleč se je prikazalo mesto,
 24 DvehMl, II  |            Skoraj vsi so se napotili od postaje po ozki, zelo blatni
 25 DvehMl, II  |              vsi pa so bili razgreti od težkega vzduha in od vina.
 26 DvehMl, II  |        razgreti od težkega vzduha in od vina. Sami popotniki so
 27 DvehMl, III |           Pavle v voz, zato je stal. Od obeh strani mu je pihalo
 28 DvehMl, III |           stala, komaj devet klafter od njega, in mu je klicala;
 29 DvehMl, III |           brez pozdrava ne gre otrok od matere." Stopiti je hotel
 30 DvehMl, III |             nič lepši in prijaznejši od prejšnjega. ~"Prestal bom
 31 DvehMl, III |              je zdelo, da so mu noge od železa in tudi roke od komolcev
 32 DvehMl, III |          noge od železa in tudi roke od komolcev nizdol; prestopal
 33 DvehMl, III |            begajo in hlastajo, kakor od greha gnani, in da nobeden
 34 DvehMl, III |            je v gneči med stotimi. ~"Od zgodnjega jutra te čakam
 35 DvehMl, III |               in to je kakor pozdrav od onkraj morja. Ampak, če
 36 DvehMl, III |          sladko je spal, kakor že ne od tistega dne, ko se je poslovil
 37 DvehMl, III |       tistega dne, ko se je poslovil od svoje bajte. ~Ko se je vzdramil,
 38 DvehMl, III |              dan v tem bogatem mestu od gladu umrlo, od gladu, kakor
 39 DvehMl, III |        bogatem mestu od gladu umrlo, od gladu, kakor še pes ne pogine,
 40 DvehMl, III |          kadar gredó k maši in zvoni od svetega Lenarta; ti pa boš
 41 DvehMl, IV  |            vedela in se je zasmejala od radosti. ~"Jokala si ves
 42 DvehMl, IV  |             ki jo je takoj premerila od nog do glave. ~"Ali si ti
 43 DvehMl, IV  |              trudna, kakor da je vse od težkega kamna, roke, noge
 44 DvehMl, IV  |             in ustna so se ji tresla od zatajenega ihtenja. ~"Shujšala
 45 DvehMl, IV  |          ugrizne, ljudje pa so hujši od živine! Kar povej, še nocoj
 46 DvehMl, IV  |             bi bila jaz že opljuvana od vrha do tal! Zdaj več ne
 47 DvehMl, V   |            je hodil z dolgimi koraki od duri do okna, od okna do
 48 DvehMl, V   |              koraki od duri do okna, od okna do duri. ~"Kaj?" se
 49 DvehMl, V   |              s tistimi, ki so prišli od vseh krajev sveta?" je vprašal
 50 DvehMl, V   |           niso vsi do zadnjega; tudi od lakote jih umrje na dan
 51 DvehMl, V   |              žive po dva ali tri dni od ene same suhe skorje, ki
 52 DvehMl, V   |          tistimi, ki sem se poslovil od njih?" je vzkliknil. "Preden
 53 DvehMl, V   |              si rekel, da jih pogine od vsega hudega petdeset na
 54 DvehMl, V   |            sem na pot kakor otrok in od otroka sem se poslovil.
 55 DvehMl, V   |             tiste oči vse zakrvavele od zatajenih solzá. ~"Dejal
 56 DvehMl, V   |              pestmi je hodil po izbi od jutra do noči. Na Mano je
 57 DvehMl, V   |            ki žive po dva in tri dni od ene same skorje kruha, na
 58 DvehMl, V   |             Čez teden dni, ko je bil od pohajkovanja bolj truden,
 59 DvehMl, V   |       pohajkovanja bolj truden, nego od dela, se je Lojze napravljal
 60 DvehMl, V   |           umreti na tuji zemlji. Ali od vsega hudega umreti na tujem,
 61 DvehMl, V   |              moj sin? Tenko pozvanja od svetega Lenarta; njegovo
 62 DvehMl, V   |             jo kakor materin pozdrav od onstran zvezd. ~Pavle je
 63 DvehMl, VI  |            roke zatekle in razpokane od dela. Hude besede so lile
 64 DvehMl, VI  |              našli, kar smo imeli že od nekdaj: trud in skrb, le
 65 DvehMl, VI  |              in suho srcé, ženina pa od nikoder. – Piši in razodeni,
 66 DvehMl, VI  |          lasje so mu viseli na čelo, od očesa dol pa se je vlekel
 67 DvehMl, VI  |             tla. ~Mana je vzkriknila od groze in se je prebudila;
 68 DvehMl, VI  |              enega kosa in je segala od vratu do nog. Tudi njena
 69 DvehMl, VI  |         potreba." ~In res ni bilo. ~"Od čaja in od kave živita,
 70 DvehMl, VI  |            res ni bilo. ~"Od čaja in od kave živita, zato sta obadva
 71 DvehMl, VI  |          izbi!" ~Mana je kuhala čaj, od dremavice se ji je ognjišče
 72 DvehMl, VI  |        zatisnila oči in je trepetala od strahu. V nedeljo se je
 73 DvehMl, VII |           ves truden in bolan je bil od brezdelice in od hudih misli.
 74 DvehMl, VII |              je bil od brezdelice in od hudih misli. Tretji teden
 75 DvehMl, VII |              bi pohajkoval po mestu, od kraja do konca bi si ogledal
 76 DvehMl, VII |        dolino, kjer so zbrani ljudje od vseh dežel sveta. Morda
 77 DvehMl, VII |         Naposled pa bi legel, truden od samega pohajkovanja, zaspal
 78 DvehMl, VII |      tovarišev. Najprej so se napili od srda in žalosti, nato pa
 79 DvehMl, VII |           celo zazdelo, da je slišal od nekod domačo besedo. ~"V
 80 DvehMl, VII |          skozi dim. Zdaj ga je Pavle od blizu slišal in je uganil,
 81 DvehMl, VII |          vzdramil in je ves trepetal od groze. Zakaj sanjalo se
 82 DvehMl, VII |              je omahnil in vzkriknil od groze in se je vzdramil. ~"
 83 DvehMl, VIII|           rekel, saj me je poklicala od onstran morja. Bi šel; po
 84 DvehMl, VIII|              zemlji bi se preberačil od dežele do dežele; navsezadnje
 85 DvehMl, VIII|          Pavle. Zagriznil je v trdo, od sonca osušeno skorjo in
 86 DvehMl, VIII|          tudi naslednji dan je romal od jutra do noči; ni vedel
 87 DvehMl, VIII|              mu je zazdelo, da sliši od daleč Hrvatov glas. Natanko
 88 DvehMl, VIII|            se mu vse misli zatemnile od gladu in utrujenosti, ga
 89 DvehMl, VIII|         Pavle po pismih; eno je bilo od Lojzeta, drugo od Mane. ~
 90 DvehMl, VIII|            je bilo od Lojzeta, drugo od Mane. ~Popil je čaj, nato
 91 DvehMl, VIII|           noč. Nič se ni spremenilo, od nikoder ni zasijal paradiž,
 92 KrcmEl, I   |            njegov obraz je bil kakor od sivega kamna. ~Dolina je
 93 KrcmEl, I   |         prisojnim hribom, tiha senca od neba se je spustila na njive
 94 KrcmEl, I   |         skomine stresajo človeka ... Od srca pozdravljeni vsi!" ~
 95 KrcmEl, I   |              črna senca preko doline od kraja do kraja ter jo presekala
 96 KrcmEl, I   |          hriba ... ~Župnik, ki se je od zdavne svoje mladosti trudil,
 97 KrcmEl, I   |             je njegovo srce zaihtelo od bridkosti. Od jutranje strani
 98 KrcmEl, I   |          srce zaihtelo od bridkosti. Od jutranje strani in od večerne
 99 KrcmEl, I   |     bridkosti. Od jutranje strani in od večerne so frfotale izza
100 KrcmEl, I   |               ali tudi je bila misel od Boga poslana. Skozi okno
101 KrcmEl, I   |             izpustim; in kakor si ti od vekomaj blagoslovljena,
102 KrcmEl, I   |            ne. Treba je, da bodi rod od dne do dne, od leta do leta
103 KrcmEl, I   |              bodi rod od dne do dne, od leta do leta kakor mati:
104 KrcmEl, I   |              oknu, da bi se poslovil od večerne zarje. Žalostne
105 KrcmEl, I   |          proti nebu in je vztrepetal od groze. Tam vrh hriba je
106 KrcmEl, I   |         Dolga mrzla senca je planila od hriba do hriba, zazeblo
107 KrcmEl, I   |           tolažil: ~"Taka je postava od vekomaj: stari gredo, mladi
108 KrcmEl, I   |            njegov obraz je bil kakor od sivega kamna. Ostal je tik
109 KrcmEl, I   |             žalostne misli: ~"Šel je od nas, kakor da je šlo to
110 KrcmEl, I   |            hribi, ki smo jih gledali od nekdaj. Dokler je bil med
111 KrcmEl, I   |              nam je bila pred Bogom; od tiste milosti, ki je je
112 KrcmEl, I   |            se je prijazno poslavljal od svojih pijanih gostov. Njegov
113 KrcmEl, I   |           toda smehljal se je slajše od medu; njegovi prsti so bili
114 KrcmEl, I   |        zatajevala; ne vetrca ni bilo od nikoder. Malo je bilo zvezd
115 KrcmEl, I   |           niso vedeli, če se vračajo od žegnanja, ali od svatbe,
116 KrcmEl, I   |             vračajo od žegnanja, ali od svatbe, ali od sedmine.
117 KrcmEl, I   |         žegnanja, ali od svatbe, ali od sedmine. Kakor omahujoče,
118 KrcmEl, I   |              je ozrl tujec po dolini od kraja do kraja. ~"Škoda
119 KrcmEl, I   |               rdeče kaplje so kapale od lic na tla in Potnik je
120 KrcmEl, II  |           niso naše te lehe, čemu in od kedaj? Da bi jaz sam to
121 KrcmEl, II  |        popila noč; oblaka pa ni bilo od nikoder in tudi jutro je
122 KrcmEl, II  |              na nebu: prišle so jate od vseh strani in so zasenčile
123 KrcmEl, II  |     smradljive, nego so bile prej." ~Od daleč je slišal veselo govorico,
124 KrcmEl, II  |            se vrši velik greh, hujši od tatvine, požiga in uboja. ~
125 KrcmEl, II  |      zagnusilo in porinil je kozarec od sebe. ~"Ne le v duše, tudi
126 KrcmEl, II  |               Še nikogar nisem gonil od hiše; pojdi na steljo, pa
127 KrcmEl, II  |             Treba je, da se poslovim od vaju, dokler ne prideta
128 KrcmEl, II  |         ozrli nanj. Oče pa je gledal od obraza do obraza in se je
129 KrcmEl, II  |              V glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače, ali
130 KrcmEl, II  |              na ramo ter se poslovil od matere in od bratov; na
131 KrcmEl, II  |             se poslovil od matere in od bratov; na pol pota do Kovačevih
132 KrcmEl, II  |            ga bridkost ne premagala. Od daleč ga je ugledala Mana
133 KrcmEl, II  |           njene oči pa so bile motne od zatajenih solz. ~"Zakaj
134 KrcmEl, III |           smrt. Tako garam in skrbim od pomladi do jeseni, od jeseni
135 KrcmEl, III |         skrbim od pomladi do jeseni, od jeseni do pomladi, moje
136 KrcmEl, III |               če bi ne bila resnična od začetka do konca. – V neki
137 KrcmEl, III |              vreme in svojo nesrečo; od same bridkosti se je napotil
138 KrcmEl, III |             je smejal in ga je meril od glave do nog. ~"Kdo pa si?"
139 KrcmEl, III |             strehe. Edino, kar mu je od vsega bogastva ostalo, je
140 KrcmEl, III |           Ker tako mu je bilo sojeno od začetka." – ~Taka je bila
141 KrcmEl, III |             tvojo streho. Ne goni me od praga in ne odreci mi postelje;
142 KrcmEl, III |             kdor že si, ne hodi zdaj od mene, grešnika! Še hiša
143 KrcmEl, III |              sem pijan, sem kvečjemu od žalosti. To noč pojdem,
144 KrcmEl, III |             se še krščansko poslovim od tebe in da pridem zjutraj
145 KrcmEl, III |          žalovali? Nihče ga ni gonil od hiše, sam si je izvolil
146 KrcmEl, III |             je z dvema plahtama, ali od glave do nog se je tresel
147 KrcmEl, III |            glave do nog se je tresel od mraza. ~Tisto noč ni spal
148 KrcmEl, IV  |           takega in ves se je tresel od groze, ko je zjutraj oznanil
149 KrcmEl, IV  |              živeli, kakor so živeli od nekdaj: v nedeljo so plesali,
150 KrcmEl, IV  |            in da sem v nji le gostač od davi do drevi; pa če se
151 KrcmEl, IV  |          pijan, ali se mu je zmešalo od bridkosti, ali pa kani skrito
152 KrcmEl, IV  |            in je pljunil. ~"Pijan je od vina in od žalosti." ~Pa
153 KrcmEl, IV  |       pljunil. ~"Pijan je od vina in od žalosti." ~Pa je šel ter
154 KrcmEl, IV  |           zadremal, ko je vztrepetal od groze ter planil s postelje.
155 KrcmEl, IV  |           sredi izbe in se je tresel od mraza, ali ne človeka in
156 KrcmEl, IV  |              Krčmarju se je bleščalo od tolike svetlobe; ni razločil,
157 KrcmEl, IV  |       plamenu vsa fara. Kakor bliski od zemlje so švigale iskre
158 KrcmEl, IV  |            in kolena so se mu šibila od strahu. ~"Nikar ne kriči,
159 KrcmEl, IV  |             Ves svetal je, svetlejši od sonca, celo ponoči! In tudi
160 KrcmEl, IV  |              poti, tih in trd, kakor od kamna. Ali nenadoma ga je
161 KrcmEl, IV  |          jadrnim korakom, trepetajoč od groze in ves zasopljen. ~
162 KrcmEl, IV  |           oči, ker se mu je bleščalo od žarke svetlobe. ~"Ali je
163 KrcmEl, IV  |        oziral po dolini in po rebri; od hiše, od hleva in od skednja
164 KrcmEl, IV  |         dolini in po rebri; od hiše, od hleva in od skednja se je
165 KrcmEl, IV  |          rebri; od hiše, od hleva in od skednja se je še svetilo,
166 KrcmEl, IV  |             vode ni bilo blizu; celó od zidanice na oni strani doline
167 KrcmEl, IV  |              je rekel. "Starejši sem od tebe, čeprav je moja brada
168 KrcmEl, IV  |          lagal, ko veš, da te poznam od vrha do tal?" ~Točil je
169 KrcmEl, IV  |               Jezik se mu je opletal od slabosti in od vina. Ko
170 KrcmEl, IV  |            je opletal od slabosti in od vina. Ko si je obvezal glavo,
171 KrcmEl, IV  |               so mu zaškripali zobje od srda. ~"Kako sodite zdaj
172 KrcmEl, IV  |            nebo je bilo temno, zarje od nikoder. ~"Pravijo, da človek
173 KrcmEl, IV  |              Vstal je, pot mu je lil od obraza, život pa mu je stresal
174 KrcmEl, IV  |             Pridi in vina prinesi!" ~Od zdolaj ni bilo odgovora.
175 KrcmEl, V   |            je tajal sneg in je pihal od juga toplejši veter, se
176 KrcmEl, V   |            oko se ni hotelo odvrniti od rodne hiše. Zakaj od nekdaj
177 KrcmEl, V   |        odvrniti od rodne hiše. Zakaj od nekdaj je bil mehak v svojem
178 KrcmEl, V   |      zadnjega snega. Oziral se je in od bridkosti so se mu oči zasolzile. ~"
179 KrcmEl, V   |             dalj, bi mi izkapale oči od same žalosti." ~Ali gledal
180 KrcmEl, V   |              bilo zmerom z menoj, že od davnih stoletij!" ~Najmlajši
181 KrcmEl, V   |            se je zasmejal. ~"Kako da od zdavnih stoletij? Kaj si
182 KrcmEl, V   |               je bilo: da sem manjši od drugih, slabejši od drugih,
183 KrcmEl, V   |           manjši od drugih, slabejši od drugih, neumnejši od drugih.
184 KrcmEl, V   |        slabejši od drugih, neumnejši od drugih. Vtepli so mi to
185 KrcmEl, V   |             mislil le eno: manjši si od drugih, slabejši od drugih,
186 KrcmEl, V   |        manjši si od drugih, slabejši od drugih, neumnejši od drugih –
187 KrcmEl, V   |        slabejši od drugih, neumnejši od drugih – kaj bi se pehal
188 KrcmEl, V   |           vem, da nisem bil slabejši od drugih, ne manjši in tudi
189 KrcmEl, V   |              njegova pamet bistrejša od moje? Mislim da ni, le večji
190 KrcmEl, V   |           hriba. Omahovaje je stopil od okna in se je prijel za
191 KrcmEl, V   |           vesel, da se je ves tresel od smeha. ~"Tako, da si uganil?
192 KrcmEl, V   |             razsipnik in goniš goste od praga; pljuval si pred pijance,
193 KrcmEl, V   |          Bojiš se me, ker te poznam; od tedaj se me bojiš, ko sem
194 KrcmEl, V   |                  Kaj je župnik vstal od mrtvih?" je vzkliknil kmet. ~
195 KrcmEl, V   |         zadelal je okna, trepetal je od strahu in šklepetal z zobmi. ~"
196 KrcmEl, V   |         skozi okno in šel mu je mraz od lic do nog. ~"Take procesije
197 KrcmEl, V   |               bi bil plamen bolj črn od noči." ~"Tudi glasu ni bilo,"
198 KrcmEl, V   |        vzkriknil: ~"Pobegnil nam je! Od daleč nas je videla njegova
199 KrcmEl, V   |            zobje pa so mu šklepetali od strahu in od zlobe. ~"To
200 KrcmEl, V   |              šklepetali od strahu in od zlobe. ~"To si ti, Potnik!
201 KrcmEl, VI  |           Elija zaklenil v kapelico. Od stropa je visel srebrn lestenec,
202 KrcmEl, VI  |          časih skozi okno, pa sem se od groze skril pod odejo! Zdaj
203 KrcmEl, VI  |    zaklenjene, sveče so žarko sijale od stropa. ~"Pijan sem – ali
204 KrcmEl, VI  |             pa si prezgodaj izdihnil od sramu in žalosti? Tako ali
205 KrcmEl, VI  |               Židano obleko in plašč od hermelina!" ~"Pa kaj še?" ~"
206 KrcmEl, VI  |              Pa kaj še?" ~"Ovratnico od samih biserov!" ~"Kaj še?" ~"
207 KrcmEl, VI  |         Martinov, Potnik in puntarji od prvega do zadnjega; vsa
208 KrcmEl, VI  |              in bolne so že moje oči od samih solzâ, moje srce vse
209 KrcmEl, VI  |          solzâ, moje srce vse grenko od koprnenja!" ~Na vrtu je
210 KrcmEl, VI  |            okorne in slabotne, kakor od testa. ~"Kam bi?" je premišljeval
211 KrcmEl, VI  |           hriba v dolino kakor ptica od neba; uho ni slišalo ne
212 KrcmEl, VI  |         vzamemo domovino, ki je naša od vekomaj!" ~Tako so rekli
213 SimnuS, I   |             stal je na enem prostoru od začetka do konca, tako da
214 SimnuS, I   |         očesom ga je premeril starec od glave do nog. ~"Jaz sem
215 SimnuS, I   |         rekel birič in je umolknil. ~Od sončnega jutra obžarjena
216 SimnuS, I   |            dlanjo; bleščalo se mu je od sonca in od lepote in zazdelo
217 SimnuS, I   |        bleščalo se mu je od sonca in od lepote in zazdelo se mu
218 SimnuS, II  |         zdelo potrebno, da je truden od poti, od lakote in od starosti. ~"
219 SimnuS, II  |      potrebno, da je truden od poti, od lakote in od starosti. ~"
220 SimnuS, II  |         truden od poti, od lakote in od starosti. ~"Nekam že pridemo,"
221 SimnuS, II  |        Sirotnikovi; če so pomrli tam od vsega hudega, jim Bog daj
222 SimnuS, II  |              mir in pokoj! Poslednji od tistih Sirotnikovih pa je
223 SimnuS, II  |          najstarejši občani so se še od daleč spominjali Sirotnikov,
224 SimnuS, II  |            vetru, je priletela iskra od Mejačeve strehe in je zapalila
225 SimnuS, III |            ogledaval z debelimi očmi od glave do nog, kakor da ga
226 SimnuS, III |             prah in ogenj smo dihali od jutra do mraka; nobeno oko
227 SimnuS, III |            Občani so verno poslušali od obeh strani, župana pa sta
228 SimnuS, III |     lakomnost?" ~Spet se je vzdignil od obeh strani silen vrišč
229 SimnuS, III |             da pes laja, kakor mu je od narave dano! Zatorej potrpite,
230 SimnuS, IV  |              v miru, kakor je ležalo od vekomaj! Moja pravica je
231 SimnuS, IV  |         tepežen je divjala po dolini od hriba do hriba. Moški so
232 SimnuS, IV  |            če mu je sojeno, da umrje od vsega hudega v zlati kočiji
233 SimnuS, IV  |              je pa napisano, da umri od vsega hudega na tem golem
234 SimnuS, IV  |           bilo tistih štirideset let od začetka tega dolgega romanja
235 SimnuS, IV  |             je postava, ustanovljena od Boga, ti pa si človek, iz
236 SimnuS, IV  |           Njegovo srce je bilo čisto od nekdaj in se je slavno ubranilo
237 SimnuS, V   |              ta dva župana se potita od zgodnjega jutra, da bi dognala
238 SimnuS, V   |              v mesto, tam sta romala od postave do postave, od gosposke
239 SimnuS, V   |        romala od postave do postave, od gosposke do gosposke; učenjaki
240 SimnuS, V   |         Občinske svetovalce skličimo od obeh strani, pa naj preudarijo
241 SimnuS, V   |           hladnejši veter je zapihal od hribov. Na meji so se zbrali
242 SimnuS, V   |              v travo, za lučaj daleč od Šimna in njegovih biričev.
243 SimnuS, V   |            tudi ni imela daljših nog od županje modrosti; zato so
244 SimnuS, V   |              polnočni veter je pihal od hriba; biriča sta ležala
245 SimnuS, V   |               prisojniški na obrazu; od daleč se je glasilo zamolklo
246 SimnuS, VI  | spremljevalca in varuha moja, bodita od srca pozdravljena in blagoslovljena;
247 SimnuS, VI  |        dočakala nista. Zazeblo ju je od vrha do tal, napol zaradi
248 SimnuS, VI  |            zaradi hladne noči, napol od čudnega strahu, ki je prešinil
249 SimnuS, VI  |           Jeza županja se je obrnila od biričev in se je namerila
250 SimnuS, VI  |              nam je bila vsem skupaj od Boga poslana, se je razščeperila
251 SimnuS, VI  |           razrasla, da je zdaj hujša od povodnji in slabe letine.
252 SimnuS, VI  |         spanje na oči, sanje v dušo. Od hriba do hriba je počivala
253 SimnuS, VI  |             je nenadoma zaklical čuk od bogvedikje s svojim bridkostnim,
254 SimnuS, VII |                 Ker ni bilo odgovora od nikoder, je odprl oči in
255 SimnuS, VII |               temveč Bog vedi kdo in od Bog vedi koga za pokoro
256 SimnuS, VII |             in nikjer nobenega grma; od daleč se je svetilo belo
257 SimnuS, VII |             je svetilo belo kamenje, od daleč so razločile oči temno
258 SimnuS, VII |              se!" ~"Trd je; mraz gre od njega!" ~"Drugače je ležal
259 SimnuS, VII |           nadloga. Prepir se je vnel od fare do fare, biriči, župani
260 SimnuS, VII |          Razbojnik! Saj sem vedel že od začetka, da te je sama hinavščina
261 SimnuS, VIII|              mu zdaj, ko je izdihnil od vsega hudega, še krščanskega
262 SimnuS, VIII|           skoraj da bi bili popadali od strahú. ~Sladko sta spala
263 SimnuS, VIII|              Nihče se ni upal blizu; od daleč sta kričala župana: ~"
264 SimnuS, VIII|             majolko vina, nato pa je od strahu in pijanosti omahnil
265 SimnuS, VIII|               Župan je napol počenil od groze in se je branil: ~"
266 SimnuS, VIII|             ali vendar se je glasilo od tam vsak večer bridko stokanje
267 SimnuS, VIII|             let kasneje pa je prišlo od vrhovne oblastnije debelo