Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |            od vina. ~"Svatujejo!" je rekel Pavle in je povesil glavo. ~
  2 DvehMl, I   |               tvoja pa v dolino!" je rekel Pavle. "Kar zdi se mi, da
  3 DvehMl, I   |           jaz pojdem ondod, kakor si rekel!" ~"Bog in ti in jaz, trije
  4 DvehMl, I   |          Lojzeta sem se spomnil!" je rekel. "Na tistega, ki je v Ameriki.
  5 DvehMl, I   |              nič ne bom odlašal," je rekel Pavle. "Predolgo sem že
  6 DvehMl, I   |         Vidim te, kakor podnevi," je rekel Pavle. ~"Tudi meni se zdi,
  7 DvehMl, I   |          žalostna do smrti. Kaj nisi rekel sam: Pojdi ti tod, jaz pojdem
  8 DvehMl, I   |          zdaj vriskajva z njimi!" je rekel Pavle. ~"Vabili so naju;
  9 DvehMl, II  |              gnojil!" – kdor je tako rekel, ne pozabi na tisto ped
 10 DvehMl, II  |             obraz. ~"Ali še veš?" je rekel Pavle. "Tudi spomladi sva
 11 DvehMl, II  |            na ta najin dan," je tiho rekel Pavle. ~"Če bi sonce sijalo,
 12 DvehMl, II  |         blatno cesto. ~"Stopiva," je rekel Pavle, "da železnice ne
 13 DvehMl, II  |           življenje dandanašnji!" je rekel kmet. "Danes še na svojem
 14 DvehMl, II  |          stotine, tako sem bral," je rekel drugi kmet. "Kakor pred
 15 DvehMl, II  |           Drugače je bilo nekoč," je rekel tretji kmet. "Pred leti
 16 DvehMl, II  |         Nikamor se nama ne mudi," je rekel Pavle. "Pojdiva, kakor gredo
 17 DvehMl, II  |        krčmarica. ~"Tja stopiva," je rekel Pavle. ~Izba je bila nizka,
 18 DvehMl, II  |             Pavleta ob taki misli in rekel je v svojem srcu: "Če je
 19 DvehMl, II  |              sta in pila, nato pa je rekel Pavle: ~"Najin zadnji dan
 20 DvehMl, II  |          kvasijo hudobni ljudje," je rekel Pavle. "Midva poslušajva
 21 DvehMl, II  |              je čas, pa pojdiva," je rekel Pavle prav tiho in ni izpraznil
 22 DvehMl, II  |             do nje. ~"Ni še noč," je rekel Pavle. "V veži postojva,
 23 DvehMl, III |         sojeno, kakor je sojeno," je rekel Pavle. "Noga najde svojo
 24 DvehMl, III |               tudi te vožnje bo," je rekel in je stoje zaspal. ~Vzdramil
 25 DvehMl, III |              da bi le drugo vse!" je rekel Pavle. ~Zares jo je prestal,
 26 DvehMl, III |              bilo. ~"Pot je pot!" je rekel Pavle. ~Žganje pa je bilo
 27 DvehMl, III |             zdaj ne? Pot je pot!" je rekel Pavle. ~Ko so jih poklicali,
 28 DvehMl, III |              ni odprl. ~"Kaj bi?" je rekel. "Strahoto bi videl, rajši
 29 DvehMl, III |             bridkost na obrazih!" je rekel. "Prav tako so se napotili
 30 DvehMl, III |          nosiš s seboj?" ~"Niso!" je rekel Pavle; tako je bil utrujen,
 31 DvehMl, III |              je pivo v tej hiši!" je rekel Lojze. "Nemška krčma je,
 32 DvehMl, III |        odgovoril Lojze. "Le tako sem rekel, da v Ameriki zdaj več ne
 33 DvehMl, III |         Nocoj boš spal pri meni!" je rekel Lojze. "Tudi zmerom lahko,
 34 DvehMl, III |            držiš?" ~"Truden sem!" je rekel Pavle. ~"Zares si ves čemeren
 35 DvehMl, III |              bil. ~"Pazi na pot!" je rekel Lojze. "Po hišah je ne boš
 36 DvehMl, III |              Kaj bi mi ropotija," je rekel, "ko sem zdoma do noči;
 37 DvehMl, III |          ustna in je pil, nato pa je rekel: ~"Že sem vprašal zaradi
 38 DvehMl, III |             že ob slovesu vedel!" je rekel tiho. ~"Zaradi tega ni potreba,
 39 DvehMl, III |            večer je pisal Mani in je rekel v tem pismu: ~"Srečno sem
 40 DvehMl, IV  |               ker me je imel rad, je rekel; nikoli več ga ne bo!" ~
 41 DvehMl, V   |         Tisto se je zgodilo, kar sem rekel, da se bo zgodilo – kuga
 42 DvehMl, V   |              Kaj bi se ti lagal?" je rekel. "Ni potreba, da bi tako
 43 DvehMl, V   |             je sebi in Pavletu in je rekel: ~"Zdaj še ni ura za bridkost,
 44 DvehMl, V   |             kmalu. ~"Lahko tebi!" je rekel. "Ti pojdeš, jaz ostanem.
 45 DvehMl, V   |              rajši poginem, kakor si rekel, da jih pogine od vsega
 46 DvehMl, V   |              hudi uri sem prišel, bi rekel, in mati bi me vesela pozdravila.
 47 DvehMl, V   |                 Slabo si storil!" je rekel Lojze. "Če sta bila dva
 48 DvehMl, V   |           Res, slabo sem storil!" je rekel. "Ali storjeno je, nobene
 49 DvehMl, V   |            ali ne bi?" ~"Rad bi!" je rekel Pavle tiho. ~"Zdaj pa mi
 50 DvehMl, V   |              jo pozdravil? Ali bi ji rekel žal besedo in bi jo sunil
 51 DvehMl, V   |             Kako misliš? Zakaj si to rekel?" je zavzkliknil. "Na kolenih
 52 DvehMl, V   |            ljubezni!" ~"Ni tako!" je rekel Pavle in je uprl lica v
 53 DvehMl, V   |              moje je ostalo tam!" je rekel Pavle. ~Lojze je točil;
 54 DvehMl, V   |             mizi. ~"Pijva nocoj!" je rekel. "Ta najin večer je tak,
 55 DvehMl, V   |             jih je že sto tisoč!" je rekel Pavletu. ~"Katerih?" ~"Mojih
 56 DvehMl, V   |          barke. ~"Tako je, kakor sem rekel," je govoril Lojze spotoma. "
 57 DvehMl, V   |            oglasim." ~"Pozdravi," je rekel Pavle, "pa z Bogom." ~Lojze
 58 DvehMl, V   |             pisal Manci. ~V pismu je rekel: ~"Nič mi ni hudega. Velikokrat
 59 DvehMl, V   |      zastokal, kakor z nožem ranjen. Rekel je: "Če mi je sojeno med
 60 DvehMl, VI  |            upal.  "Pozdravljena!" je rekel. "Tole, glej, sem ti prinesel
 61 DvehMl, VI  |              plaha. ~"Nič ne bi!" je rekel in je stopil v kuhinjo.
 62 DvehMl, VII |         cesti, se je nasmehnil in je rekel: ~"Zdaj šele sem tovariš
 63 DvehMl, VII |               Sami bratje so mi!" je rekel. ~Umazani, razcapani, napol
 64 DvehMl, VII |            slišal, sveti Lenart!" je rekel v svojem srcu. "Ne maram
 65 DvehMl, VII |           jaz tudi po slovensko," je rekel tisti in Pavle je bil ves
 66 DvehMl, VII |             vprašal. ~"Iz Trsta," je rekel Talijan. ~Nato sta se pomenila
 67 DvehMl, VII |         tolar." ~Ko sta pokosila, je rekel Talijan: ~"Kaj bi se klatila
 68 DvehMl, VII |          lepe kraje si me vodil," je rekel Talijanu. ~"Bogastva ni
 69 DvehMl, VII |       Talijan. ~"Dolgo že nisem," je rekel Pavle. "Če se gre za mal
 70 DvehMl, VII |              vzel. ~"Pa začnimo," je rekel Talijan. ~"Zdajle bom prav
 71 DvehMl, VII |            svoje karte na mizo in je rekel Talijanu: "Glej, že spotoma
 72 DvehMl, VII |          odkoder si ga potegnil," je rekel Talijanu; nato se je obrnil
 73 DvehMl, VII |           kam pa bi drugače šel?" je rekel Pavle. ~"Glej, siromak,
 74 DvehMl, VII |               Za štirinajst dni," je rekel Hrvat. "V štirinajstih dneh
 75 DvehMl, VII |            Pot pa bom kazal jaz," je rekel Hrvat. ~Prišla sta v brlog,
 76 DvehMl, VII |        kosilo in trojno večerjo," je rekel Hrvat. "Povrnil ti ne bom
 77 DvehMl, VII |       predmestju. ~"Rad bi spal," je rekel Pavle, ki je bil truden. ~"
 78 DvehMl, VII |            postelji bi rad spal," je rekel Pavle. "Ves sem truden,
 79 DvehMl, VII |          vsem trem zavijem vrat," je rekel popotnikom. lzkazalo se
 80 DvehMl, VII |          Eden izmed njih pa je modro rekel: "Kdor nosi culo v ta kraj,
 81 DvehMl, VII |             nasmehnil. ~"Kaj bi?" je rekel. "Kar je, je! Perilo je
 82 DvehMl, VII |         potreba veliko modrosti," je rekel Hrvat. "Dan na dan jih gre
 83 DvehMl, VII |             Ozri se, poglej jih," je rekel Hrvat. "Sami volkovi so,
 84 DvehMl, VII |            je bil. ~"Pa z Bogom!" je rekel tiho in je iztegnil roko. ~
 85 DvehMl, VII |                  Pa na oni svet," je rekel tiho Pavle. ~"Kakor si,
 86 DvehMl, VIII|                Zahvaljena, Mana," je rekel v svojem srcu. "Še preko
 87 DvehMl, VIII|              pod večer. ~"Kam sem že rekel, da pojdem?" je premišljeval
 88 DvehMl, VIII|             domisliti. "K Manci, sem rekel, saj me je poklicala od
 89 DvehMl, VIII|              bi stopil prednjo in bi rekel: Usmili se lačnega romarja,
 90 DvehMl, VIII|           sonca osušeno skorjo in je rekel: "Vse se je izpolnilo, kakor
 91 DvehMl, VIII|                 Nerodno bi bilo," je rekel Lojze. "Ali jaz sem obljubil,
 92 DvehMl, VIII|             ni bilo treba, ne onega. Rekel sem očimu, da sem dolžan
 93 DvehMl, VIII|          Lojze. "Ta beseda, ki si jo rekel, je bila nabasana malha
 94 DvehMl, VIII|            Ozrl se je na Hanco in je rekel: ~"Pojdi z menoj, da bo
 95 DvehMl, VIII|            vsem po vrsti, nato pa je rekel: ~"Nič hudega ni. Tisoč
 96 KrcmEl, I   |              naročil še bokal ter je rekel: "Osojničan ni živina, da
 97 KrcmEl, I   |           svoje čudne sanje. Tako je rekel: ~"Sanje so bile, ali tudi
 98 KrcmEl, I   |            nespametnem napuhu ter je rekel: 'Kako je lahka moja noga,
 99 KrcmEl, I   |           vendar je šel dalje. Kajti rekel je: 'Vate sem ukopan, zemlja,
100 KrcmEl, I   |            tvojih in mojih sinov.' – Rekel je in je šel, veter pa mu
101 KrcmEl, I   |              Prizanesi nam, Bog!" je rekel župnik in se je pokrižal. ~
102 KrcmEl, I   |         Blede se mu, pokleknimo," je rekel župan. ~Potrkalo je na duri,
103 KrcmEl, I   |           Bog vam bodi milosten," je rekel župnik in je z belimi očmi
104 KrcmEl, I   |              mu ga ne privoščil?" je rekel eden izmed njih. ~"Dosti
105 KrcmEl, I   |            je župnikov na svetu!" je rekel drugi. ~"Boljših sem že
106 KrcmEl, I   |            Boljših sem že videl," je rekel tretji. ~Jeziki so bili
107 KrcmEl, I   |              s palico in pokoro," je rekel eden. ~"Ki nam ne bo očital
108 KrcmEl, I   |          očital vsakega požirka," je rekel drugi. ~"Ki nas ne bo vsako
109 KrcmEl, I   |           kakor birič popotnika," je rekel tretji. ~Zmerom bolj veseli
110 KrcmEl, I   |           govede ni škoda!" ~Tako je rekel in je zaloputnil okno. – ~
111 KrcmEl, I   |              bi se človek jezil?" je rekel napol že v spanju. "Tudi
112 KrcmEl, I   |              le vino." ~Takrat pa je rekel in ukazal kralj Matjaž: ~"
113 KrcmEl, I   |          kralju Matjažu sem bil," je rekel. "Ampak to so bile le sanje." ~"
114 KrcmEl, II  |              na leho za potokom," je rekel starejši. ~"Počemu da bi
115 KrcmEl, II  |             vprašal oče. ~"Orat," je rekel starejši in se je začudil. ~"
116 KrcmEl, II  |            bil ves zamolkel v obraz; rekel je: ~"Povečerjali smo, zdaj
117 KrcmEl, II  |              je prijel za roko in je rekel: ~"Na vrt stopiva, pod tisto
118 KrcmEl, II  |             sva si v roko segla," je rekel Potnikov. "Na to klop sédi,
119 KrcmEl, II  |           dolgo pomislil, nato pa je rekel: ~"Ne moreš z menoj. Jaz
120 KrcmEl, II  |        Pogledam si to črno lužo," je rekel. "Kakor črna luža je: vse
121 KrcmEl, II  |                Strah me je bilo," je rekel. "Zdaj vem, čemu me je bilo
122 KrcmEl, II  |                  Spat se spravi," je rekel Potnikov in je šel dalje.
123 KrcmEl, II  |             sem te zagledal, sem koj rekel v svojem srcu: Pod njegovo
124 KrcmEl, II  |             ni dolgo pomislil, pa je rekel: ~"Še nikogar nisem gonil
125 KrcmEl, II  |         besedo; tam bi bil spal," je rekel Potnikov. ~Cigan se je naglas
126 KrcmEl, II  |         Siromak, počitka želján," je rekel cigan čisto tiho. "V moji
127 KrcmEl, II  |         povrni." ~"Pa lahko noč," je rekel Potnikov in je pokazal na
128 KrcmEl, II  |              bom napregel jutri," je rekel starejši. ~Onadva sta ga
129 KrcmEl, II  |            kako misliš," je žalosten rekel najmlajši in na jok mu je
130 KrcmEl, II  |             mu je bilo. ~Drugi pa je rekel ves miren in moški: ~"Jaz
131 KrcmEl, II  |           čakamo, ne bo drugače," je rekel starejši. "Treba je, da
132 KrcmEl, II  |          mesta. Napregel sem, pa sem rekel: zakaj bi se človek malo
133 KrcmEl, II  |          treba, oče, sam pojdem," je rekel starejši in je vstal izza
134 KrcmEl, II  |             vzkliknila. ~"Saj sem ti rekel: jutri ali pojutrišnjem.
135 KrcmEl, III |           Tako nam je že sojeno," je rekel Potnik. "Naj se obrnemo
136 KrcmEl, III |              še se bo zaobrnilo," je rekel. "Še bomo našli pot do kralja
137 KrcmEl, III |              je cigan zasmejal in je rekel: ~"Ni nespameten ta pobožni
138 KrcmEl, III |        pogledal kmet na polje, pa je rekel: Saj je še čas! – in se
139 KrcmEl, III |           kant me še ni spravil," je rekel. ~Stvar pa je taka in se
140 KrcmEl, III |         vzdihoval, navsezadnje pa je rekel: ~"Bodi tako ali tako. Moj
141 KrcmEl, III |             poslednje dni?" ~Tako je rekel in je šel, pa je zafrčkal
142 KrcmEl, III |                 Kam zdaj mi vsi?" je rekel. ~Nato pa je pomislil: ~"
143 KrcmEl, III |            kakor si prej gledal," je rekel grabež in se je okrenil,
144 KrcmEl, III |        posegel v kot. ~"Na, vrv," je rekel, "in obesi se v božjem imenu." ~
145 KrcmEl, III |         napotil do grabeža. ~Temu je rekel: ~"Zahvaljen bodi stotisočkrat
146 KrcmEl, III |              sem padel v zaklad," je rekel siromak. ~Takrat pa je grabež
147 KrcmEl, III |             Nikar nič ne zameri," je rekel. ~"Pa kaj bi zameril? Pa
148 KrcmEl, III |      ciganovega norčevanja. ~"Kaj je rekel, kako je povedal?" ~Vino
149 KrcmEl, III |            Nič se mi ni sanjalo," je rekel. " Ampak ti, žid, si za
150 KrcmEl, III |             obresti za vbogajme," je rekel Potnik. ~"Bog daj, da bi
151 KrcmEl, III |              in Matjaž. Tisti, ki je rekel, da je čas, se je grdo zlagal;
152 KrcmEl, III |              Tudi luč je v hiši," je rekel Potnik. "Kaj da žgo čez
153 KrcmEl, III |           zastavi mu poti! Kaj nisem rekel, da pojdejo vsi, vsi, vsi?
154 KrcmEl, III |            mehko, so noge zanič!" je rekel. Šel je mimo temne Elijeve
155 KrcmEl, III |       pozdrav: ~"Le malo potrpi!" je rekel. "Kolikor bo leh zapuščenih,
156 KrcmEl, III |             sosedov in znancev in je rekel: ~"Kaj bi zdaj stali in
157 KrcmEl, III |        procesije še nisem videl," je rekel. ~"Le dobro si jo oglej,"
158 KrcmEl, III |          kakor sosed pri sosedu," je rekel. ~Pili so. V prvo kapljo
159 KrcmEl, III |             Ej, kaj bi pač bilo," je rekel drugi, stopil je pred hišo,
160 KrcmEl, IV  |              grehe delam pokoro," je rekel Grajžar, "kakor jo boš ti
161 KrcmEl, IV  |        veselo pozdravil, Kovač pa je rekel: ~"Ne bom sedel in ne bom
162 KrcmEl, IV  |         privzdignil rameni. ~"Kaj bi rekel! Doslej si gledal sam, še
163 KrcmEl, IV  |            planil do njega. ~"Kaj si rekel? Reci še enkrat!" ~Krčmar
164 KrcmEl, IV  |             obraz. ~"Ná, živina," je rekel Kovač in ga je sunil z nogo,
165 KrcmEl, IV  |            ženo in otroke ter jim je rekel: ~"Veliko hudega sem vam
166 KrcmEl, IV  |              vprašali ga niso, pa je rekel: Žal mi je, da ga nisem
167 KrcmEl, IV  |              Kar nakratko povej," je rekel Elija in je stal za durmi. ~"
168 KrcmEl, IV  |         predla za praznike. Ti pa si rekel, da nečeš." ~"Da nečem,
169 KrcmEl, IV  |         nečeš." ~"Da nečem, tako sem rekel," je potrdil krčmar. ~"Nato
170 KrcmEl, IV  |              krčmar. ~"Nato pa si še rekel, da si mi dal že več ko
171 KrcmEl, IV  |      tolarjem pokril." ~"Tudi to sem rekel, vse si prav povedal." ~"
172 KrcmEl, IV  |                 In navsezadnje si še rekel, da tudi tista lepa hiša
173 KrcmEl, IV  |                Lahko noč, Elija," je rekel in je šel. ~Krčmar je stal
174 KrcmEl, IV  |             in požigajo." ~Krčmar ni rekel besede, povesil je glavo
175 KrcmEl, IV  |                 Ne staraš se ne," je rekel. "Starejši sem od tebe,
176 KrcmEl, IV  |                Zaklenil bom sam!" je rekel krčmar, cigan pa se je vrnil
177 KrcmEl, IV  |          vsako hudo misel." ~Tako je rekel v svojem srcu. Ali srd ga
178 KrcmEl, V   |          govoril sam v svojem srcu. ~Rekel je zvečer: ~"Mati, nocoj
179 KrcmEl, V   |             še ves dan, zvečer pa je rekel, kakor je rekel vsak večer: ~"
180 KrcmEl, V   |         zvečer pa je rekel, kakor je rekel vsak večer: ~"Jutri pojdem!" ~
181 KrcmEl, V   |           Elijevo krčmo ..." ~Nič ni rekel, tiho je šel pod streho
182 KrcmEl, V   |           nočuješ v našem hlevu!" je rekel najmlajši in zazeblo ga
183 KrcmEl, V   |           vsem životu. ~"Zato pa sem rekel: pod zarubljeno streho. –
184 KrcmEl, V   |          dolgo pomislil, nazadnje je rekel: ~"Taka je že postava in
185 KrcmEl, V   |        slepar je. Ampak on nikoli ni rekel in ne mislil: majhen sem,
186 KrcmEl, V   |         vzkliknil najmlajši. "Sam si rekel, da si prišel v deželo trohnobe
187 KrcmEl, V   |              in dobro hrani, kar sem rekel starejšemu: ne vzdihuj in
188 KrcmEl, V   |              ni. ~"Zbogom, mati!" je rekel tako tiho, da bi ga bdeče
189 KrcmEl, V   |            odžagat, to dolgo vejo!" ~Rekel je, ali stopil ni, temveč
190 KrcmEl, V   |             slišim tvoj smeh. Kaj si rekel takrat v svojem srcu? Rekel
191 KrcmEl, V   |          rekel takrat v svojem srcu? Rekel si: S tistim bičem ga bom
192 KrcmEl, V   |    razodevalo očitno in brez strahu. Rekel je staremu Potniku naglas,
193 KrcmEl, V   |           zakrvavele. Nazadnje pa je rekel počasi in tiho: ~"Zadnje
194 KrcmEl, V   |             da si uganil? Zmerom sem rekel, da si bister človek, in
195 KrcmEl, V   |           pogledal si v dolino pa si rekel: To vse bo moje, še preden
196 KrcmEl, V   |            da sem slab?" ~"Kakor sem rekel. Glej, še kozarca nisi izpraznil,
197 KrcmEl, V   |            na robu stola. ~"Pij!" je rekel krčmar, sam pa si je komaj
198 KrcmEl, V   |             paradiž. Upijanim ga, si rekel, zaspal bo pod mizo in bo
199 KrcmEl, V   |             je krčmarja z nogo in je rekel: ~"V mojih pestéh si, ali
200 KrcmEl, V   |            in ozdravel bo." ~Tako je rekel in je posegel po kozarcu. – ~
201 KrcmEl, V   |           Kaj iščete zapeljivca!" je rekel. "Kaj povprašujete po njem,
202 KrcmEl, V   |               Bog se vas usmili!" je rekel cigan in ni ga več bilo;
203 KrcmEl, V   |             gledali v plamen. ~Pa je rekel eden izmed njih: ~"Zgorel
204 KrcmEl, V   |              Tudi glasu ni bilo," je rekel drugi. ~Potnik pa je vzkriknil: ~"
205 KrcmEl, V   |               saj ni bil človek!" je rekel eden izmed njih. ~"Ostal
206 KrcmEl, V   |               saj je zlodej sam," je rekel drugi. ~"Joj se nam, če
207 KrcmEl, VI  |          čase in v izbo mi glej!" je rekel. "Oznanjaj, da se jaz, krčmar
208 KrcmEl, VI  |              ko je bila dozidana, je rekel: ~"Tukaj bomo brali črne
209 KrcmEl, VI  |          prelival ogenj po žilah, je rekel: ~"Jaz sem krčmar Elija,
210 KrcmEl, VI  |        prijetne družbe ne kupil?" je rekel Elija. "Hlapci delajo; če
211 KrcmEl, VI  |    pripoveduješ?" je vprašala Izis. "Rekel si, da si bogat; rekel si,
212 KrcmEl, VI  |               Rekel si, da si bogat; rekel si, da boš storil vse po
213 KrcmEl, VI  |            vrsti, kakor bom ukazala; rekel si, da bom živela kakor
214 KrcmEl, VI  |             stori vse tako, kakor si rekel, drugače pojdem še ta večer!" ~
215 KrcmEl, VI  |          pragu. ~"Kje si, moj dragi? Rekel si, da se povrneš. Vrni
216 KrcmEl, VI  |         farovža najina domačija!" je rekel srednji. ~Najmlajši pa je
217 SimnuS, I   |           kladiva. In gospodar mu je rekel: ~"Zvesto si mi služil,
218 SimnuS, I   |            ti srce veleva!" ~Tako je rekel gospodar. Zakaj postava
219 SimnuS, I   |            gostaril. Prišel je in je rekel: ~"Trideset let si domoval
220 SimnuS, I   |               majal je z glavo in je rekel, da pravica ni živa stvar,
221 SimnuS, I   |         Šimen in je vstal. ~"Saj sem rekel, oj ljudje, da bi rajši
222 SimnuS, I   |             zdavnaj je, zdavnaj!" je rekel Šimen. "Koliko je – oj,
223 SimnuS, I   |            več!" ~"Kaj bi tisto!" je rekel sodnik in je bil jezen.
224 SimnuS, I   |            Ne vem, če sem tisti," je rekel Šimen. "Ampak če iščete
225 SimnuS, I   |              zato jih piše zase!" je rekel birič in je umolknil. ~Od
226 SimnuS, II  |            pripeljal to nadlogo!" je rekel in je premeril Šimna s tako
227 SimnuS, II  |              izpregovoril: ~"Saj sem rekel, da bi rajši umrl kraj ceste,
228 SimnuS, II  |          prigovarjal Šimen. "Saj sem rekel, da nisem koprnel ne po
229 SimnuS, II  |   Navsezadnje pa je zavzdihnil in je rekel: ~"Zares je nadvse čudna
230 SimnuS, II  |         razodeta!" ~"Pa pojdimo," je rekel Šimen, ki je bil vajen vsega
231 SimnuS, II  |      številka osemindevetdeseta!" je rekel. Nato je pokazal s palico
232 SimnuS, II  |            blagodušno smehljal in je rekel: ~"Taka je postava, kdo
233 SimnuS, II  |         Šimna. ~"Glejte, občani," je rekel, "tega človeka, ki tukaj
234 SimnuS, III |            Kakor je božja volja!" je rekel Šimen v svojem srcu. "Oblast
235 SimnuS, III |            Star sem, počival bi!" je rekel Šimen. ~"Boš počival, kmalu
236 SimnuS, III |           glas osojniški župan in je rekel: ~"Ali se ti je zmešalo,
237 SimnuS, III |             na oni strani? Ali ne bi rekel: naj plačuje davke in doklade,
238 SimnuS, III |              prisojniški župan in je rekel svojim občanom: ~"Nikar
239 SimnuS, III |     hinavščina za plotom; in zato je rekel: ~"Na osojniški svet bi
240 SimnuS, IV  |     osojniški hudobno nasmejal in je rekel: "Kaj pa bi ti storil, oj
241 SimnuS, IV  |             bilo treba. Če bi zdajle rekel pravici: Lačen sem in žejen,
242 SimnuS, IV  |             je Šimen omahnil. Nič ni rekel, ker mu je bil jezik pretežak;
243 SimnuS, IV  |         razodel jo je tudi sam in je rekel: ~"Nikar se tako ne drži,
244 SimnuS, IV  |            kamenje. ~"Lačen sem!" je rekel; nato pa ni izpregovoril
245 SimnuS, V   |      poklical na pomagaj!" ~Kakor je rekel prisojniški, tako je bilo:
246 SimnuS, V   |       govoril. ~"Dajmo vsak pol!" je rekel. "Če je krivica, jo bomo
247 SimnuS, V   |              prisojniški župan in je rekel: ~"Po dolgem in resnobnem
248 SimnuS, VI  |          pobegnil, saj leži tam!" je rekel malodušno prisojniški birič. ~"
249 SimnuS, VI  | smehljajočega Šimna. In osojniški je rekel: ~"Lahko je držati telo,
250 SimnuS, VI  |              prisojniški župan in je rekel: ~"Vzdramite se, vstanite
251 SimnuS, VII |            prekanjenec ni lagal!" je rekel prisojniški birič; ampak
252 SimnuS, VII |             na njem. ~"Tam leži!" je rekel prisojniški birič in je
253 SimnuS, VII |              po dvoje oči. Ali ti si rekel, da si naš vodnik, pa bodi!"
254 SimnuS, VII |             da naj ga, kjer leži, je rekel. Ker da je popotnikom in
255 SimnuS, VII |              nego na zemlji. Tako je rekel in je dalje pil." ~"Ni slabo
256 SimnuS, VII |              ki so bili blizu, in je rekel s slovesnim glasom: ~"Štiriindvajset
257 SimnuS, VII |          ljudi. Prisojniški župan je rekel: ~"Kamor je legel, tam naj
258 SimnuS, VII |         pravica ne izkaže!" ~Tako je rekel osojniški župan, nato pa
259 SimnuS, VIII|             poklical župana in mu je rekel: ~"Kaj tako počenjaš s krščanskimi
260 SimnuS, VIII|             poklical župana in mu je rekel: ~"Ali si se v mladosti
261 SimnuS, VIII|             odprla, se je ozrl in je rekel: "Dober večer!" – birič
262 SimnuS, VIII|         zažugal mu je s prstom in je rekel: "Zahvali Boga, da se ne