Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |             v dolini je ležala vas, z drobnimi lučmi je mežikala
  2 DvehMl, I   |        slišijo zvezde in se smejejo z nami! Zakaj sta kajžarja,
  3 DvehMl, I   |         zvezde kakor v procesiji!" ~Z zvezdami so šle njegove
  4 DvehMl, I   |          sin, pa bi danes ne menjal z županom, se mi zdi, nikogar
  5 DvehMl, I   |      kraljevsko, sipali so zlatnike z obema rokama! Čemu bi se
  6 DvehMl, I   |             v svet, pa so se vrnile z doto; kolika bo šele moja
  7 DvehMl, I   |            vriskali; zdaj vriskajva z njimi!" je rekel Pavle. ~"
  8 DvehMl, I   |          sva se midva in svet se je z nama!" je odgovorila Mana. ~
  9 DvehMl, II  |          bilo napisano na tej bajti z razločnimi črkami, ki bi
 10 DvehMl, II  |            še tako majhen, da bi ga z dlanjo pokril, je moj; moje
 11 DvehMl, II  |              Ukoreninil se je vanjo z vsem srcem in z vso mislijo,
 12 DvehMl, II  |            je vanjo z vsem srcem in z vso mislijo, koprnenje po
 13 DvehMl, II  |             pomislila Mana in si je z robcem otrla lica. ~"Ona
 14 DvehMl, II  |           na lice; Mana jo je otrla z rokavom in se je nasmehnila. ~"
 15 DvehMl, II  |       zameglelo okno in sta gledala z motnimi očmi na pusto deževno
 16 DvehMl, II  |           Amerike s polno mošnjo in z zlato uro. Zdaj pa stopi
 17 DvehMl, II  |          bila sama. Ne jokaj, Mana. Z vodo je zadežilo najino
 18 DvehMl, III |          kažipota, kadar gre žalost z njo." ~Nabasali so v voz
 19 DvehMl, III |             težak in gost, da bi ga z britvijo rezal. Dobro jim,
 20 DvehMl, III |            zažejalo. ~Ko se je ozrl z motnimi očmi, se mu je najprej
 21 DvehMl, III |           najprej zazdelo, da je še z mnogimi drugimi zaklenjen
 22 DvehMl, III |             jih usmili in tudi mene z njimi!" ~Okusil je vodo,
 23 DvehMl, III |       vozila dolgo. Lojze je skočil z vozá, Pavle za njim, nato
 24 DvehMl, III |            skupaj Bog ne usmili." ~"Z veseljem si me pozdravil,
 25 DvehMl, III |             Seveda sem te pozdravil z veseljem, zato ker si iz
 26 DvehMl, III |             Pavle. ~"Kaj misliš, da z lenobo služim svoje tolarje?"
 27 DvehMl, III |            se jokaš ter se prepiraš z Bogom!" ~Pavle je slišal
 28 DvehMl, III |          človeka ni tukaj, sama sva z Lojzetom. Kadar se povrnem,
 29 DvehMl, IV  |      blazino na tla, pogrnila jo je z belo rjuho, lepo vzglavje
 30 DvehMl, IV  |          kar si spoznala!" ~"Kaj bi z jezo in s spoznanjem?" je
 31 DvehMl, IV  |               Hanca jo je pogledala z žalostnim očesom. ~"Bridkost
 32 DvehMl, IV  |           prinesla papirja, lepega, z zlato obrezo. ~"Pa nikar
 33 DvehMl, V   |            kučmo na tla in je hodil z dolgimi koraki od duri do
 34 DvehMl, V   |        bolan, kakor da se ni nikoli z upanjem in s tolažbo upijanil.
 35 DvehMl, V   |            živeli sproti!" ~"Kaj bo z njimi?" je tiho vprašal
 36 DvehMl, V   |      Vprašal bi tudi jaz, kaj da bo z njimi, ali ni ga na svetu,
 37 DvehMl, V   |        siloma in ponevedoma, jih je z naglico odpravil. ~Natočil
 38 DvehMl, V   |           hudega petdeset na dan!" ~Z usmiljenim očesom ga je
 39 DvehMl, V   |           Dejal bi ti, da pojdi kar z menoj, kar s prvo barko!
 40 DvehMl, V   |      Pozdravi," je rekel Pavle, "pa z Bogom." ~Lojze je šel. Visoka
 41 DvehMl, V   |        kakor ob tisti žalostni uri. Z očmi svoje ljubezni jo je
 42 DvehMl, V   |            kakor je poprej ni videl z bdečimi očmi. Tam je dolina;
 43 DvehMl, V   |              gleda nanj in mu očita z žalostnimi očmi: kam si
 44 DvehMl, V   |           upognjen je romal po izbi z dolgimi koraki do pozne
 45 DvehMl, V   |         tako, da je zastokal, kakor z nožem ranjen. Rekel je: "
 46 DvehMl, VI  |         Hanca pa je govorila hkrati z gospo in z vsemi in nič
 47 DvehMl, VI  |          govorila hkrati z gospo in z vsemi in nič manj glasno,
 48 DvehMl, VI  |              kakor da je bil prišel z dolge poti. Kuštravi lasje
 49 DvehMl, VI  |           sem ti prinesel za spomin z amerikanskega sejma!" ~lztegnil
 50 DvehMl, VI  |              Za pozdrav je pokimala z glavo, nato je razkazala
 51 DvehMl, VI  |            oblečen, starikav človek z rdečo brado in smehljajočim
 52 DvehMl, VI  |         zardela. Pogledala je Hanco z velikimi očmi in je rekla
 53 DvehMl, VII |            odpočije." ~Pavle je šel z njim; dolgo sta hodila vsekrižem,
 54 DvehMl, VII |           sta morda," je pomislil. "Z mošnjo cekinov bi ne stopil
 55 DvehMl, VII |       zgrabil za culo. ~"Kako pa je z mojim tolarjem?" je vprašal
 56 DvehMl, VII |         Talijan. ~Pavle je zamahnil z roko in je šel. ~"Nož je
 57 DvehMl, VII |             S kolom bi se že tepel, z nožem pa nisem vajen." ~"
 58 DvehMl, VII |             čokati Hrvat. ~"Šel sem z njim – kam pa bi drugače
 59 DvehMl, VII |          Hrvat je spal in je smrčal z odprtimi ustmi; le še troje
 60 DvehMl, VII |             in pražnja obleka – Bog z obojim!" ~Tako sta živela
 61 DvehMl, VII |        ogledoval na dlani. ~"Kaj bi z njim? Kadar ga menjam, se
 62 DvehMl, VII |       sanjah; ves bled je bil. ~"Pa z Bogom!" je rekel tiho in
 63 DvehMl, VII |           pod pazduho. "Če ne maraš z menoj, opravim sam. Ampak
 64 DvehMl, VII |             sem bil lačen." ~Šel je z njim in ga je položil na
 65 DvehMl, VII |            je zasanjalo, da se vozi z urno barko preko morja.
 66 DvehMl, VIII|           mednje. Izgubila pa se je z njimi tudi vsa skrb in vsa
 67 DvehMl, VIII|             in vsa bridkost. Šel je z lahkimi koraki in z veselim
 68 DvehMl, VIII|          Šel je z lahkimi koraki in z veselim srcem – kam da je
 69 DvehMl, VIII|         izbi, čelo je imel obvezano z mokro cunjo. Tista ženska,
 70 DvehMl, VIII|          Mana je čakala tistega dne z globokim, koprnečim veseljem,
 71 DvehMl, VIII|             besed sta se pozdravila z Mano; oči so povedale očem,
 72 DvehMl, VIII|          Hanco in je rekel: ~"Pojdi z menoj, da bo druščina!" ~"
 73 DvehMl, VIII|         vprašal Hanco: ~"Ali pojdeš z menoj?" ~"Pojdem," je odgovorila
 74 KrcmEl, I   |             tako je gledal v dolino z zlohotnim, lakomnim očesom,
 75 KrcmEl, I   |          vsi!" ~Prešteval je, meril z očmi, sodil v mislih, njegov
 76 KrcmEl, I   |          osojniško je bil Bog obsul z vsemi svojimi blagoslovi,
 77 KrcmEl, I   |            pocepali vsi do zadnjega z ženami in otroci. Farani
 78 KrcmEl, I   |          oknu ter se oziral po fari z bridkostnim očesom. Beli
 79 KrcmEl, I   |         zadnje kaplje, pa se čudijo z nedolžnim srcem: Kaj sem
 80 KrcmEl, I   |      brezdomnega, ter se je poigral z njim kakor z lipovim listom.
 81 KrcmEl, I   |             je poigral z njim kakor z lipovim listom. Kam ga je
 82 KrcmEl, I   |             butaro, zakaj plesal ni z lahkimi nogami, temveč stopal
 83 KrcmEl, I   |             pridigo, toda majali so z glavo in so rekli: ~"Pobožen
 84 KrcmEl, I   |          smo ravnali, da nas zmerja z iblajtarji in hudodelci?
 85 KrcmEl, I   |        zapil, pa pravi: Kaj bi zdaj z njivo, ko nimam vola? –
 86 KrcmEl, I   |            je tujca, premeril ga je z dolgim pogledom, nato pa
 87 KrcmEl, I   |               je rekel župnik in je z belimi očmi pogledal proti
 88 KrcmEl, I   |        Osameli smo, sirote – kaj bo z nami, z otroci brez očeta,
 89 KrcmEl, I   |             sirote – kaj bo z nami, z otroci brez očeta, z ovcami
 90 KrcmEl, I   |          nami, z otroci brez očeta, z ovcami brez pastirja!" ~
 91 KrcmEl, I   |            Na konopcu nas je vodil, z brezovko nas je tepel, kadar
 92 KrcmEl, I   |         Ampak še več je napuha – in z napuhom te bom udaril. Razsipal
 93 KrcmEl, I   |        Potnik se je majal v klanec; z dolgimi koraki je meril
 94 KrcmEl, II  |           pil je, nato pa je zmajal z rameni. ~"Kako da niso naše
 95 KrcmEl, II  |             pa je rekel: ~"Ne moreš z menoj. Jaz sam ne vem za
 96 KrcmEl, II  |             in v besedi. ~"Ne moreš z menoj. Poslušaj dobro in
 97 KrcmEl, II  |        menoj, nocoj pa sem ga žalil z besedo in komaj da mu nisem
 98 KrcmEl, II  |        Tedaj se ga je Mana oklenila z roko. ~"Če je tebe strah,
 99 KrcmEl, II  |              ker vem, da se povrnem z veselim srcem." ~"Čakala
100 KrcmEl, II  |           Ne mogel bi bil razložiti z besedo, ali občutil je grenko
101 KrcmEl, II  |             celo krčmar Elija majal z glavo. Med eno in drugo
102 KrcmEl, II  |       Potnikov je naširoko zamahnil z roko in je šel. ~Komaj je
103 KrcmEl, II  |        učenost?" ~Cigan je zamahnil z roko in je zavzdihnil. ~"
104 KrcmEl, II  |    odgovoril Potnikov ter je stopal z dolgim korakom; cigan je
105 KrcmEl, II  |      Nobeden ni povedal drugemu, še z očmi ni razodel, da ga je
106 KrcmEl, II  |              Šel je ter je prinesel z voza za mater židano ruto,
107 KrcmEl, II  |            s to skledo, tako storim z domačijo, če me je volja.
108 KrcmEl, II  |          nato pa je široko zamahnil z roko. ~"Pojdi še to uro,
109 KrcmEl, II  |        poveži!" ~"Še to uro pojdem; z Bogom, oče," je odgovoril
110 KrcmEl, II  |             je ozrl in je pozdravil z roko, ona mu je odzdravila
111 KrcmEl, II  |          Potnikov je molče zamahnil z roko ter pljunil na cesto.
112 KrcmEl, III |     škorpijoni, ko jih je prej samo z bičem. Nič ne pomaga. To
113 KrcmEl, III |          popival, nato pa še kartal z njim do zgodnjega jutra.
114 KrcmEl, III |       nejevoljen, ampak zamahnil je z roko tjavendan: "Na kant
115 KrcmEl, III |             se je izkazala: kdor je z brega skočil, ne bo ustavil
116 KrcmEl, III |             ura – čemu bi si kratil z bridkostjo še te poslednje
117 KrcmEl, III |        takim glasom, kakor da bi mu z bičem švrknil v obraz: ~"
118 KrcmEl, III |       zemlje še toliko ne, da bi jo z dlanjo pokril. In čemu si
119 KrcmEl, III |          vzdignimo se, vzdignimo!" ~Z zaspanim očesom se je ozrl
120 KrcmEl, III |         klanec; Potnik je pokimaval z glavo in se je pogovarjal
121 KrcmEl, III |            Potrpi malo, ti, ki greš z menoj! Ali ni tam gori moja
122 KrcmEl, III |             vsi? Ta je moj drugi." ~Z dolgim korakom je šel Potnikov
123 KrcmEl, III |          večer, Francka, lahko noč, z Bogom in na svidenje!" ~"
124 KrcmEl, III |              Grajžar je kakor pijan z dolgimi koraki in brez klobuka
125 KrcmEl, III |     steklenico in je točil po vrsti z vajeno roko. Nad vse mere
126 KrcmEl, III |          govoril, ali beseda ni šla z jezika, le z roko je pokazal
127 KrcmEl, III |          beseda ni šla z jezika, le z roko je pokazal proti durim. ~"
128 KrcmEl, III |          zibala. Oklenil se je veje z levico ter je z desnico
129 KrcmEl, III |             je veje z levico ter je z desnico prerezal vrv; zamolklo
130 KrcmEl, III |           zadnje hiše. Ko je udaril z glavo ob mrtvi obraz, se
131 KrcmEl, III |             na posteljo; odel se je z dvema plahtama, ali od glave
132 KrcmEl, IV  |        kadar je jabolko zrelo, pade z drevesa prej ali slej. Tudi
133 KrcmEl, IV  |         pragu in jih je pozdravljal z veselim obrazom in prijazno
134 KrcmEl, IV  |            v krčmo kakor je bil, še z bičem v roki. ~Elija ga
135 KrcmEl, IV  |           zaobrnil bič in je udaril z okovanim koncem. Ko je udaril
136 KrcmEl, IV  |          rekel Kovač in ga je sunil z nogo, da se je zavalil pod
137 KrcmEl, IV  |             Kovač na hribu, je bilo z njim le troje orožnikov. ~"
138 KrcmEl, IV  |             in ne pijače." ~"Kaj pa z razbojnikom? Kaj so rekli
139 KrcmEl, IV  |           noč. Nazadnje je zamahnil z roko in je pljunil. ~"Pijan
140 KrcmEl, IV  |           in vrnil se je proti domu z jadrnim korakom, trepetajoč
141 KrcmEl, IV  |        cigan in je gledal v dolino; z dlanjo si je bil zasenčil
142 KrcmEl, IV  |           za vsak pogled! Jaz merim z natanko tehtnico in moj
143 KrcmEl, IV  |          zavzdihnil krčmar in se je z obema rokama zgrabil za
144 KrcmEl, V   |          naše, da bi je ne premeril z očmi, zdaj bi jo premeril
145 KrcmEl, V   |           očmi, zdaj bi jo premeril z bolnim korakom in bi se
146 KrcmEl, V   |                Mati ga je pogledala z žalostnimi očmi. ~"Ostani
147 KrcmEl, V   |          ulije. Tako je bilo zmerom z menoj, že od davnih stoletij!" ~
148 KrcmEl, V   |             dne." ~Cigan je pokazal z roko proti nebu. ~"Ali vidiš?
149 KrcmEl, V   |         njih ura. In jaz sem prišel z njimi, zakaj taka je v meni
150 KrcmEl, V   |           Omočil si je obraz in oči z mrzlo vodo; nato je stopil
151 KrcmEl, V   |            na licih je čutil roso. ~Z urnim korakom je hitel v
152 KrcmEl, V   |             je videl človeka, ki je z dolgim korakom in s culo
153 KrcmEl, V   |        stopil ni, temveč je omahnil z životom na vzglavje. ~"Kdo
154 KrcmEl, V   |          poslušal vso dolgo pridigo z mirnim licem; le siva, koščena
155 KrcmEl, V   |            kremplji. Cigan je sunil z glavo nazaj, objel je krčmarja
156 KrcmEl, V   |            nazaj, objel je krčmarja z obema rokama in ga je pritisnil
157 KrcmEl, V   |            lica. ~Sunil je krčmarja z nogo in je rekel: ~"V mojih
158 KrcmEl, V   |          gospodarjem!" ~Zamahnil je z okovano palico, ali cigan
159 KrcmEl, V   |           je od strahu in šklepetal z zobmi. ~"Bog ne daj hudega
160 KrcmEl, V   |       tramovja, črn dim se je mešal z jutranjo meglo. ~Pod grmom
161 KrcmEl, V   |          vil iz pogorišča in je šel z vetrom proti severu. Pod
162 KrcmEl, V   |         hribu in je gledal v dolino z žalostnimi očmi. ~"Boljših
163 KrcmEl, VI  |             stala pred njo in se je z dolgimi vejami dotikala
164 KrcmEl, VI  |            za hišo in ga je ogradil z visokim plotom. Smreke in
165 KrcmEl, VI  |       poslušali in so se križali. ~"Z vragom samim pije in trka.
166 KrcmEl, VI  |         zemlje, ali izpod zemlje!" ~Z rdečimi, pijanimi očmi je
167 KrcmEl, VI  |           kakor je bil tedaj, ko je z veje telebnil na tla. ~Elija
168 KrcmEl, VI  |          tla. ~Elija se je pogladil z roko preko čela in se je
169 KrcmEl, VI  |             moški in plečati Kovač. Z velikim veseljem ga je pozdravil
170 KrcmEl, VI  |         strmel je dolgo na krčmarja z belimi očmi ter je molče
171 KrcmEl, VI  |          Tudi Potnik je prihajal in z njim se je Elija najrajši
172 KrcmEl, VI  |             je, žlahtni heres! Trči z mano, dobrotnikom, ki ti
173 KrcmEl, VI  |         upognjena, in si je senčila z dlanjo stare oči. ~"Kod
174 SimnuS, I   |             položi kladivo in pojdi z Bogom, kamor ti srce veleva!" ~
175 SimnuS, I   |             Šimen se ni prerekal ne z Bogom, ne z ljudmi. Dejal
176 SimnuS, I   |             prerekal ne z Bogom, ne z ljudmi. Dejal je: "V posteljo
177 SimnuS, I   |          bolj se je čudil, majal je z glavo in je rekel, da pravica
178 SimnuS, I   |          otroke. ~Prerekal pa se ni z Bogom in ne z ljudmi, temveč
179 SimnuS, I   |     Prerekal pa se ni z Bogom in ne z ljudmi, temveč je sklenil
180 SimnuS, I   |             tesno, nepriljudno izbo z visokim omreženim okencem. ~"
181 SimnuS, I   |         preudaril in se ni prepiral z nikomer. ~Gnali so ga križem
182 SimnuS, I   |             so moja domovina. Če ne z očmi, spoznal bi jih morda
183 SimnuS, I   |             je vzel culo, stopil je z voza in se je ozrl naokoli. ~"
184 SimnuS, I   |              sem jaz tisti Šimen!" ~Z zlovoljnim očesom ga je
185 SimnuS, I   |             birič iz Prisojnice. Le z menoj, da bomo spoznali,
186 SimnuS, I   |          vas. Šimen je zasenčil oči z dlanjo; bleščalo se mu je
187 SimnuS, II  |            Jaz pa jih nisem spoznal z očmi in še spomin jih je
188 SimnuS, II  |       privzdignil obrvi in je majal z glavo. ~"Kako bi jo poznal,
189 SimnuS, II  |           same, zahvaljen Bog! – Le z menoj, Šimen, in tudi ti,
190 SimnuS, II  |            tudi ti, Martinec, pojdi z nama, da bo pravica po pravici
191 SimnuS, III |         Šimna, ki je stopal mukoma, z omahujočimi nogami, ves
192 SimnuS, III |            Šimna in ga je ogledaval z debelimi očmi od glave do
193 SimnuS, III |        ugledal. Ko je bil pri kraju z ogledovanjem, je tako močno
194 SimnuS, III | ogledovanjem, je tako močno stresel z glavo, da se mu je klobuk
195 SimnuS, III |            mu je, ko se zapiše delu z dušo in s telesom, kakor
196 SimnuS, III |            huda misel in ozrl se je z zlohotnim očesom na Šimna. ~"
197 SimnuS, III |       odkoder si ga prignal, pa Bog z vama!" ~Birič pa se ni vdal,
198 SimnuS, III |           da je Šimen in kako da je z njim, se jih je polastila
199 SimnuS, III |           pohvalil župan. "Le pojdi z njima in bistro glej, da
200 SimnuS, III |      izpregovoril birič Andrejec. ~"Z njima pojdem, kakor si ukazal,
201 SimnuS, III |      preslaboten, da bi se prerekal z njo!" Truden pa je bil hudó
202 SimnuS, III |            njima in se ni branil ne z besedo, ne z rokó. ~Moški
203 SimnuS, III |           ni branil ne z besedo, ne z rokó. ~Moški so gledali
204 SimnuS, III |             potna in zasopla: ~"Kam z nadlogo?" ~Župana sta se
205 SimnuS, III |          kamenje, le da se ne gane! Z životom in obrazom pa naj
206 SimnuS, IV  |               Bog ga je blagoslovil z neizmernim bogastvom. Ali
207 SimnuS, IV  |     njegovega srca in ni ga navdalo z napuhom. V svoji sreči se
208 SimnuS, IV  |            je bočil veličasten lok, z zelenim smrečjem ovit; in
209 SimnuS, IV  |            ovit; in na loku je bilo z velikimi rdečimi črkami
210 SimnuS, IV  |       pozabila nanj, spoznala ga je z materinskimi očmi, sprejela
211 SimnuS, IV  |   materinskimi očmi, sprejela ga je z razprostrtimi rokami. Iz
212 SimnuS, IV  |      Prikazal se je župan osojniški z vsemi svojimi občani. "Kakšne
213 SimnuS, IV  |             križ; prisojniški pa je z obrazom, s komolci in s
214 SimnuS, IV  |          kamenju, oklenil je kolena z rokama in je premišljeval. ~"
215 SimnuS, IV  |            kristjan, ne prerekaj se z menoj, zakaj postava je
216 SimnuS, IV  |         evangelij: kdor jo ogleduje z nezaupnim očesom, je grešnik
217 SimnuS, IV  |             gubé ter oklepal kolena z rokama, je pregledal v svojem
218 SimnuS, IV  |           srcu, kar je gledal nekoč z očmi: ~"Zdaj sediš na tem
219 SimnuS, IV  |            je in je posvaril biriča z veselimi očmi; oči so rekle: ~"
220 SimnuS, IV  |             pred očmi in omahnil je z vsem životom na kamenje. ~"
221 SimnuS, V   |         bila razodeta, se je vozila z njima. Nič se nista ustavila,
222 SimnuS, V   |          ves zasopljen in je skočil z voza. ~"Ni še izkazana!"
223 SimnuS, V   |             Nadloga je njegova, Bog z njo in z njim!" ~Strašno
224 SimnuS, V   |            je njegova, Bog z njo in z njim!" ~Strašno se je ob
225 SimnuS, V   |           pravica se je pomišljala. Z levim ušesom je poslušala
226 SimnuS, V   |       poslušala na osojniško stran, z desnim na prisojniško, pa
227 SimnuS, V   |             truda zapravlja pravica z njim! Blagi ljudje, ki se
228 SimnuS, V   |           Nato so tehtali in merili z natanko skrbljivostjo, da
229 SimnuS, V   |     osojniški, da ti poplačamo hudo z dobrim, kakor se kristjanom
230 SimnuS, V   |             Vzemi, kar ti prinašamo z blagim srcem, jej in pij
231 SimnuS, VI  |          zgodilo; spogledala sta se z osuplimi očmi, obema se
232 SimnuS, VI  |               Da je pobegnil, bi te z bičem nagnal lovit ga. Tam
233 SimnuS, VI  |            so zasijale še svetleje, z bistrimi očmi so gledale
234 SimnuS, VI  |             postelja, je bilo kakor z apnom pobeljeno. ~"Vendarle
235 SimnuS, VI  |          tako nekrščansko pobegnil. Z obtipanjem rok samih še
236 SimnuS, VII |           nastežaj ima odprta usta, z očmi pa se smeje in celo
237 SimnuS, VII |          kosti tam pustil, ko jo je z dušo popihal. Da bi se le
238 SimnuS, VII |          zdaj leži na levi in gleda z belim očesom v Osojnico!
239 SimnuS, VII |            nikomur ni hotela beseda z jezika. ~"Poglejmo vsaj;
240 SimnuS, VIII|            popotnika ter mu zvonimo z vsemi tremi, da zadobi njegova
241 SimnuS, VIII|       srečava!" ~Ko je župan skočil z voza, je izpil na dušek
242 SimnuS, VIII|                Ali še zmerom nič ni z mojo pravico? Seveda ni
243 SimnuS, VIII|            meri. Kdo bi se prerekal z njo?" ~Ko je prišel župan