| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] srednji 1 srepim 2 srepo 1 sta 242 stal 41 stala 26 stale 2 | Frequency [« »] 248 ce 247 ki 243 z 242 sta 227 tudi 224 ti 223 po | Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances sta |
Part, Chapter
1 DvehMl, I | I Nočilo se je, ko sta šla skozi vas; krčme so 2 DvehMl, I | sedemnajst let ji je bilo. ~Šla sta skozi vas in sta prišla 3 DvehMl, I | bilo. ~Šla sta skozi vas in sta prišla do županove krčme. 4 DvehMl, I | povesil glavo. ~Molčala sta in sta šla dalje, po samotni 5 DvehMl, I | povesil glavo. ~Molčala sta in sta šla dalje, po samotni stezi, 6 DvehMl, I | prešernih pesmi. Pa vendar sta obadva poslušala; in da 7 DvehMl, I | obadva poslušala; in da sta romala uro in dve uri hodá, 8 DvehMl, I | kakor se midva imava; mlada sta, kakor sva midva mlada; 9 DvehMl, I | midva mlada; ustvarjena sta kakor midva, jesta in pijeta 10 DvehMl, I | pa jih še greniš!" ~Stala sta ob plotu, na klancu, ki 11 DvehMl, I | samotni noči? Koliko solz sta že prelila na kamen, ki 12 DvehMl, I | se smejejo z nami! Zakaj sta kajžarja, da vama je prepovedano 13 DvehMl, I | prepovedano svatovanje? ~Oba sta slišala ta prešerni pozdrav 14 DvehMl, I | imela židano jopo!" ~Obadva sta molčala dolgo; koprneče 15 DvehMl, I | nebu?" ~Tako vesela, kakor sta bila, sta se prijela za 16 DvehMl, I | vesela, kakor sta bila, sta se prijela za roko in se 17 DvehMl, I | veselo svatovanje!" ~Stala sta sredi klanca; spomladansko 18 DvehMl, I | kakor nevesta in ženin, sta šla v dolino. Kadar je zaukalo 19 DvehMl, I | pesem pozdravila iz doline, sta zapela tudi onadva. ~"Pa 20 DvehMl, I | zasmejala Mana. ~Prišla sta v vas; cesta se jima je 21 DvehMl, I | kdaj poprej. Ljudje, ki sta jih srečavala, so bili vse 22 DvehMl, I | je odgovorila Mana. ~Šla sta, kakor sta bila, roko v 23 DvehMl, I | odgovorila Mana. ~Šla sta, kakor sta bila, roko v roki, naravnost 24 DvehMl, I | Mana!" ~Ženin in nevesta sta jima odzdravila, svatje 25 DvehMl, I | vzdignili, Pavle in Mana sta zaplesala, najprva med vsemi. ~ 26 DvehMl, II | II Kakor sta se domenila, tako sta storila. 27 DvehMl, II | Kakor sta se domenila, tako sta storila. Pavle je prodal 28 DvehMl, II | samovoljno iz oči. – ~Tako sta se napotila obadva ob zgodnjem 29 DvehMl, II | Da bi vsaj ne deževalo," sta pomislila obadva, Pavle 30 DvehMl, II | kalne kakor poprej. ~Sešla sta se pod vasjo, kakor sta 31 DvehMl, II | sta se pod vasjo, kakor sta se bila domenila. Pavle 32 DvehMl, II | čakal. Ko je prišla Mana, sta se pozdravila brez besede. 33 DvehMl, II | pozdravila brez besede. Pogledala sta si iz oči v oči, vedela 34 DvehMl, II | si iz oči v oči, vedela sta vse takoj in sta molčala, 35 DvehMl, II | vedela sta vse takoj in sta molčala, zato da bi žalostne 36 DvehMl, II | obtežile srcá. ~Dobro uro hoda sta imela do železnice. Med 37 DvehMl, II | samoto se je vila cesta. Šla sta počasi, obadva upognjena. 38 DvehMl, II | prevrnilo. ~Pavle in Mana sta skočila čez jarek in sta 39 DvehMl, II | sta skočila čez jarek in sta se stisnila pod košato bukev. 40 DvehMl, II | ravnih curkih; Pavle in Mana sta se vrnila na razmočeno, 41 DvehMl, II | težje. Menjajva!" ~Spet sta molčala dolgo; veliko prijaznih 42 DvehMl, II | Premočena, blatna in trudna sta prišla do železnice. Sama 43 DvehMl, II | prišla do železnice. Sama sta bila v vozu do druge postaje; 44 DvehMl, II | druge postaje; obrisala sta zameglelo okno in sta gledala 45 DvehMl, II | obrisala sta zameglelo okno in sta gledala z motnimi očmi na 46 DvehMl, II | rekli vsi. ~Pavle in Mana pa sta bila žalostna. ~"Kakor da 47 DvehMl, II | pomislila Mana. ~Obadva pa sta rekla v svojem srcu: ~"Ker 48 DvehMl, II | nebo nad njim. ~Stopila sta iz voza, prijela sta se 49 DvehMl, II | Stopila sta iz voza, prijela sta se za roko in sta šla, kamor 50 DvehMl, II | prijela sta se za roko in sta šla, kamor so šli drugi. 51 DvehMl, II | Trudna si pač in lačna." ~Res sta kmalu ugledala krčmo, ki 52 DvehMl, II | zakajena. Pavle in Mana sta sedla za mizo ob durih; 53 DvehMl, II | povrne se ni eden." – ~Jedla sta in pila, nato pa je rekel 54 DvehMl, II | in v srce pogum." ~Pila sta in res so krenile misli 55 DvehMl, II | sonce svetilo!" ~Vesela sta bila in glasna, lica so 56 DvehMl, II | Ali ko se je nagnil dan, sta obadva utihnila; le zadremala 57 DvehMl, II | poln pred njim. ~Vstala sta in takrat sta obadva občutila 58 DvehMl, II | njim. ~Vstala sta in takrat sta obadva občutila hudo utrujenost; 59 DvehMl, II | je vzdihnil Pavle. ~Šla sta skozi mesto in vso pot nista 60 DvehMl, II | nista govorila besede. Ko sta bila že daleč, sta vprašala 61 DvehMl, II | besede. Ko sta bila že daleč, sta vprašala za cesto in hišo, 62 DvehMl, II | bila čisto blizu, kakor da sta bila šla ponevedoma naravnost 63 DvehMl, II | zapirajo zgodaj." ~Stala sta v veži, za roko sta se držala 64 DvehMl, II | Stala sta v veži, za roko sta se držala in sta molčala. 65 DvehMl, II | za roko sta se držala in sta molčala. Mračilo se je hitro 66 DvehMl, II | veži pa je bila noč, da sta si komaj videla v obraz. ~" 67 DvehMl, II | vesela." ~"Bog bo dal." ~Ko sta se poljubila, so se tudi 68 DvehMl, II | tekle obema po licih. Tako sta se poslovila Pavle in Mana. ~ 69 DvehMl, III | druge kraje!" ~Resnično sta se kmalu preselila v drug 70 DvehMl, III | Lojze je čakal nanj, kakor sta si bila pisala in spoznal 71 DvehMl, III | vozá, Pavle za njim, nato sta šla še sto korakov ter sta 72 DvehMl, III | sta šla še sto korakov ter sta stopila v krčmo, ki se je 73 DvehMl, III | si odpočiješ!" ~Stopila sta iz krčme, še svetel dan 74 DvehMl, IV | ker se mora." ~Popoldne sta šli v mesto. Ženska, ki 75 DvehMl, IV | dobri ljudje so!" ~Šli sta po ulici, med visokimi, 76 DvehMl, IV | gosposkimi hišami; nato sta prišli pod zelene kostanje. ~" 77 DvehMl, V | krčmo, rad bi se napil." ~Ko sta bila v krčmi, je Lojze pokusil 78 DvehMl, V | storil!" je rekel Lojze. "Če sta bila dva in če sta se imela 79 DvehMl, V | Če sta bila dva in če sta se imela rada, bi se bila 80 DvehMl, V | slab; če vaju je dvoje, sta močna, pa naj bo dež in 81 DvehMl, V | pol Amerike tvoje." ~Nato sta pila do noči. Lojze je bil 82 DvehMl, V | jo je zadel na ramo; nato sta se napotila do barke. ~" 83 DvehMl, V | nič odgovarjal. ~Stisnila sta si roko za slovo; Pavletova 84 DvehMl, VI | je ostala sedem dni. ~Ko sta prvi večer sedeli za mizo 85 DvehMl, VI | v srce nazaj." ~"Obadva sta bila otroka! Le otrok sanja 86 DvehMl, VI | takih reči ni na svetu. Šla sta v svet, kakor je šel Pavliha 87 DvehMl, VI | Kaj vaju je zmotilo, da sta se poslovila in da sta šla 88 DvehMl, VI | da sta se poslovila in da sta šla vsak na svojo roko iskat 89 DvehMl, VI | svojo roko iskat nebes? Če sta se res imela rada, bi se 90 DvehMl, VI | bridkosti ne občutila. Vsak zase sta otroka, plaha in slabotna; 91 DvehMl, VI | odgovorila Mana, nato pa sta obedve molčali; zakaj obema 92 DvehMl, VI | je zasmejala Hanca. "Ali sta se poslovila za petnajst 93 DvehMl, VI | tepe takih otrok, kakor sta vidva! Pošlji svoje misli 94 DvehMl, VI | in od kave živita, zato sta obadva tako mrtvaška!" je 95 DvehMl, VII | je rekel Talijan. ~Nato sta se pomenila in izkazalo 96 DvehMl, VII | pomenila in izkazalo se je, da sta si tovariša v nesreči. ~ 97 DvehMl, VII | izveličal ta tolar." ~Ko sta pokosila, je rekel Talijan: ~" 98 DvehMl, VII | Pavle je šel z njim; dolgo sta hodila vsekrižem, po ravnih 99 DvehMl, VII | razbojnike in tatove." ~Komaj sta v krčmo stopila, se je Pavletu 100 DvehMl, VII | odgovoril Talijan. ~Sedla sta za mizo, Pavle je naročil 101 DvehMl, VII | Obral bi me rad, še zmenjena sta morda," je pomislil. "Z 102 DvehMl, VII | je rekel Hrvat. ~Prišla sta v brlog, ki je bil tesan 103 DvehMl, VII | se je do dobrega znočilo, sta se napotila dalje, brez 104 DvehMl, VII | Pavle je šel za njim. Prišla sta v prenočišče, kjer jih je 105 DvehMl, VII | njih sapa. Hrvat in Pavle sta zadremala, komaj da sta 106 DvehMl, VII | sta zadremala, komaj da sta legla; Pavle je bil porinil 107 DvehMl, VII | obleka – Bog z obojim!" ~Tako sta živela in spala s Hrvatom 108 DvehMl, VII | Prelijva ga v žganje!" ~Prelila sta ga še tisti večer. Obadva 109 DvehMl, VII | ga še tisti večer. Obadva sta bila pijana, ko sta v pozni 110 DvehMl, VII | Obadva sta bila pijana, ko sta v pozni noči lezla čez plot; 111 DvehMl, VII | noči lezla čez plot; komaj sta ležala na praznem dvorišču 112 DvehMl, VII | dvorišču nedozidane hiše, sta zaspala prijetnejše nego 113 DvehMl, VII | tam se pomeniva." ~Stopila sta v tisti brlog, kjer je Pavle 114 DvehMl, VII | so jima žganja in obadva sta pila. Pavletu so se oči 115 DvehMl, VIII| Siromak je človek sam, dva pa sta bogata, če sta lačna in 116 DvehMl, VIII| sam, dva pa sta bogata, če sta lačna in žejna. Šla sta 117 DvehMl, VIII| sta lačna in žejna. Šla sta iskat paradiž, ko nista 118 DvehMl, VIII| lužo na cesti. Brez besed sta se pozdravila z Mano; oči 119 KrcmEl, I | vprašal. ~"Oče je v krčmi," sta odgovorila obadva brata 120 KrcmEl, I | odgovorila obadva brata in sta pogledala v tla. ~"Joj meni, 121 KrcmEl, I | oče!" je zajokal sin. ~Šla sta počasi v klanec. Dolina 122 KrcmEl, II | ljubezen za zmerom." ~Šla sta na vrt, ki je bil ves že 123 KrcmEl, II | pridi tod mimo." ~Segla sta si v roko in obadva sta 124 KrcmEl, II | sta si v roko in obadva sta čutila, da jima je nalit 125 KrcmEl, II | cigan je stopal za njim. Ko sta prišla do hiše, je vprašal 126 KrcmEl, II | je stopil v hišo. Brata sta sedela za mizo. Prej niso 127 KrcmEl, II | kam da pelja, ni povedal," sta odgovorila brata. ~"Jaz 128 KrcmEl, II | rekel starejši. ~Onadva sta ga pogledala. ~"Saj vem, 129 KrcmEl, II | Obema se je zdelo, da sta govorila komaj troje besed; 130 KrcmEl, II | pljunil na cesto. Prišla sta do Elijeve krčme; Potnikov 131 KrcmEl, III | je zajemal iz sodov, ki sta jih skrbljivo napolnila 132 KrcmEl, III | kupčije!" ~"Jih bova!" ~Pa sta jih res neutegoma začela 133 KrcmEl, III | odgovoril cigan. ~Stopala sta počasi v klanec; Potnik 134 KrcmEl, III | Francka!" ~Poslovil se je, ko sta se komaj dobro poljubila. ~" 135 KrcmEl, IV | dolga noč," je vzdihoval. Ko sta stopila v izbo, je cigan 136 KrcmEl, V | je ura slovesa?" ~Sedela sta obadva, ali obadva sta sedela 137 KrcmEl, V | Sedela sta obadva, ali obadva sta sedela na robu stola. ~" 138 KrcmEl, VI | časih celo do belega jutra sta popivala in prepevala Elija 139 SimnuS, I | videl tiste kraje, kjer sta umrla oče in mati, Bog jima 140 SimnuS, I | postaja. Birič in Šimen sta se napotila v dolino. ~" 141 SimnuS, II | II Birič in Šimen sta se napotila k županu. Prav 142 SimnuS, II | močno s pestjo po mizi, da sta vztrepetala obadva, birič 143 SimnuS, II | biričevega. Birič in Šimen pa sta se napotila v Osojnico. ~ 144 SimnuS, III | in tudi ne strma; romala sta pičlo uro po zložni okrajni 145 SimnuS, III | dali!" ~Ob takih razgovorih sta dospela v Osojnico. ~Župan 146 SimnuS, III | pragu in čakal kosila. Pa sta se ustavila pred njim birič 147 SimnuS, III | Kar poberita se, odkoder sta se vzela!" ~Ker je župan 148 SimnuS, III | Ker se je močno opotekal, sta ga prijela pod pazduho obadva 149 SimnuS, III | pravici in postavi. ~Ko sta se vojski ugledali, se je 150 SimnuS, III | mislil. ~Obadva župana pa sta vsak zase preudarila, da 151 SimnuS, III | nadlog in sitnosti. Zato sta ukazala obadva hkrati: ~" 152 SimnuS, III | od obeh strani, župana pa sta se pomenila takole: ~Najprej 153 SimnuS, III | silen vrišč in trušč; spet sta se prerivala obadva biriča 154 SimnuS, III | huda ura blizu. Tedaj pa sta se spomnila obadva župana, 155 SimnuS, III | dognana. In obadva hkrati sta vzkliknila: ~"Mirujte, ljudje 156 SimnuS, III | pravica izkaže!" ~Takrat pa sta se oglasila obadva biriča, 157 SimnuS, III | oglasila obadva biriča, ki sta bila že vsa potna in zasopla: ~" 158 SimnuS, III | Kam z nadlogo?" ~Župana sta se spogledala in sta pomislila. ~" 159 SimnuS, III | Župana sta se spogledala in sta pomislila. ~"Kaj bi rešetali!" 160 SimnuS, III | prisojniško stran!" ~Tako sta sklenila in določila župana. 161 SimnuS, III | določila župana. Biriča pa sta podprla Šimna pod pazduho 162 SimnuS, III | podprla Šimna pod pazduho in sta ga položila na kamenje, 163 SimnuS, III | poglavitno delo opravljeno, sta se napotila župana vsak 164 SimnuS, III | doma; in obedve procesiji sta se napotili za njima. Koj 165 SimnuS, III | za njima. Koj po kosilu sta župana napregla ter pognala 166 SimnuS, III | proti mestu. Obadva koleslja sta divjala tako neznansko, 167 SimnuS, IV | tako bi storil!" – – Tako sta se brez konca in kraja prepirala 168 SimnuS, IV | obadva župana; na pomagáj sta jima prišla še obadva biriča 169 SimnuS, IV | bilo že v senci. Biriča sta ležala v travi in sta obadva 170 SimnuS, IV | Biriča sta ležala v travi in sta obadva spala. Osojniški 171 SimnuS, IV | pod njimi; in preplašena sta se vzdramila obadva biriča. ~" 172 SimnuS, IV | vzdramila obadva biriča. ~"Kam?" sta vzkliknila hkrati in sta 173 SimnuS, IV | sta vzkliknila hkrati in sta planila. ~"Nikamor ne!" 174 SimnuS, IV | tudi jaz bom spal!" ~Biriča sta zadremala, Šimen pa je sedel 175 SimnuS, IV | Videl je obadva biriča, ki sta prijetno dremala v travi, 176 SimnuS, IV | izprehajali po nebu. Biriča sta se vzdramila; zehaje sta 177 SimnuS, IV | sta se vzdramila; zehaje sta se ozrla na Šimna. ~"Kakor 178 SimnuS, V | je angelsko češčenje, ko sta se vračala župana iz mesta. 179 SimnuS, V | župana iz mesta. Podila sta, da sta se konja pénila. 180 SimnuS, V | iz mesta. Podila sta, da sta se konja pénila. Ko sta 181 SimnuS, V | sta se konja pénila. Ko sta se peljala v mesto, je bil 182 SimnuS, V | požira prah za njim. Ko pa sta se vračala, je prvi napregel 183 SimnuS, V | jaz sem klel!" Obadva pa sta gonila kakor dvoje pijanih 184 SimnuS, V | krčmo, ne pred domom; gonila sta naravnost do meje. Ljudstvo 185 SimnuS, V | dognala pravico; vozila sta se v mesto, tam sta romala 186 SimnuS, V | vozila sta se v mesto, tam sta romala od postave do postave, 187 SimnuS, V | premišljeval o svoji nevrednosti, sta se župana prerekala nadalje 188 SimnuS, V | če si živ!" ~Pristopila sta župana, obadva sta se močno 189 SimnuS, V | Pristopila sta župana, obadva sta se močno prestrašila. Osojniški 190 SimnuS, V | lačen, je dejal!" ~Tedaj sta se župana spogledala in 191 SimnuS, V | pitala in napajala. Zato sta se župana najpoprej razjezila 192 SimnuS, V | bo nasitil in napojil?" sta vprašala župana. "Zakaj 193 SimnuS, V | za postavo!" ~Modrovala sta na to in na ono stran, izmodrovala 194 SimnuS, V | ravnaj se po njih!" ~Župana sta kmalu spoznala, da se tako 195 SimnuS, V | in brez konca. Besedovala sta, da so se zvezde tresle, 196 SimnuS, V | bomo enako uživali!" ~Brž sta poslala župana po kruha 197 SimnuS, V | Prisojnico, drugi v Osojnico. Sla sta na vso moč brusila noge, 198 SimnuS, V | prešla je debela ura, preden sta se vrnila. Možje so čakali 199 SimnuS, V | dvoje meric vina. Župana sta zahvalila Boga, da se je 200 SimnuS, V | v miru dovršilo, nato pa sta se napotila do Šimna. ~Najprvi 201 SimnuS, V | odgovarjal pred Bogom!" ~Tako sta govorila obadva župana, 202 SimnuS, V | govorila obadva župana, ko sta prinesla Šimnu kruha in 203 SimnuS, V | je pihal od hriba; biriča sta ležala v travi in sta smrčala 204 SimnuS, V | biriča sta ležala v travi in sta smrčala naglas; osojniški 205 SimnuS, V | cesti trepetajočih. ~Župana sta stala in sta čakala, odgovora 206 SimnuS, V | trepetajočih. ~Župana sta stala in sta čakala, odgovora pa ni bilo; 207 SimnuS, VI | oči in je umrl ... ~Stala sta župana in sta čakala besede 208 SimnuS, VI | Stala sta župana in sta čakala besede iz Šimnovih 209 SimnuS, VI | spreletel do srca. ~Obadva sta spoznala, kaj da se je zgodilo; 210 SimnuS, VI | se je zgodilo; spogledala sta se z osuplimi očmi, obema 211 SimnuS, VI | mrzel pot na čelu. Tako sta si strmela iz obličja v 212 SimnuS, VI | iz obličja v obličje in sta dolgo molčala. Neprijazno 213 SimnuS, VI | se je posušil, vzdihnila sta globoko. In iz strahu in 214 SimnuS, VI | biričema. Obadva župana sta se okrenila do spečih varuhov 215 SimnuS, VI | okrenila do spečih varuhov in sta vzkriknila obadva hkrati 216 SimnuS, VI | hkrati in tako ljuto, da sta biriča strahoma planila 217 SimnuS, VI | svojo službo?" ~Iblajtarja sta bila še zaspana in vsa meglena; 218 SimnuS, VI | in vsa meglena; strmela sta osupla na župana in na Šimna; 219 SimnuS, VI | razbistrilo v glavi, kje da sta, ob kateri uri in čemú. " 220 SimnuS, VI | svojo sodbo?" ~Celo biriča sta se razjezila, ko sta gledala 221 SimnuS, VI | biriča sta se razjezila, ko sta gledala na mirnega, smehljajočega 222 SimnuS, VI | zaspana in počitka željna, sta bila zlovoljna, napol zaradi 223 SimnuS, VII | Mirno počivata in vendarle sta grešnika nad vsemi grešniki. 224 SimnuS, VII | grehu speči!" ~Vzdramila sta se župana, vzdramil se je 225 SimnuS, VII | birič!" ~In obadva biriča sta pogumno stopila do kamenja. ~" 226 SimnuS, VII | Bog razsodi!" ~Tako sta modrovala biriča, možje 227 SimnuS, VII | ledena zima, toda prijela sta in stresla. ~"Ni duše več 228 SimnuS, VII | Minila je debela ura, ko sta se vrnila biriča; obadva 229 SimnuS, VII | vrnila biriča; obadva pa sta prinesla enako oznanilo. ~" 230 SimnuS, VII | sodil, čeprav je bil pijan!" sta potrdila župana. ~Ampak 231 SimnuS, VIII| kristjanu!" ~"Če je taka," sta pomislila obadva župana, " 232 SimnuS, VIII| krščansko usmiljenje!" ~Šla sta in sta sklicala občane; 233 SimnuS, VIII| usmiljenje!" ~Šla sta in sta sklicala občane; pa sta 234 SimnuS, VIII| sta sklicala občane; pa sta jim oznanila obadva: ~"Saj 235 SimnuS, VIII| tonila v večerne sence. ~Ko sta se procesiji približali 236 SimnuS, VIII| popadali od strahú. ~Sladko sta spala biriča pod kamenjem; 237 SimnuS, VIII| ni upal blizu; od daleč sta kričala župana: ~"Vstani, 238 SimnuS, VIII| Martinec, vstani!" ~Biriča sta se vzdramila, pogledala 239 SimnuS, VIII| se vzdramila, pogledala sta enkrat, pogledala sta vdrugič, 240 SimnuS, VIII| pogledala sta enkrat, pogledala sta vdrugič, planila sta ter 241 SimnuS, VIII| pogledala sta vdrugič, planila sta ter pobegnila vsak na svojo 242 SimnuS, VIII| pomeni, zakaj obadva župana sta bila že v grobu. ~ ~