Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |           poslovila na tem kraju: ti da bi šla tod, jaz da bi
  2 DvehMl, I   |            Če me nimaš rad, pojdi ti tod, jaz pojdem ondod, kakor
  3 DvehMl, I   |         kakor si rekel!" ~"Bog in ti in jaz, trije vemo, da te
  4 DvehMl, I   |          je sojeno: Sin kajžarja, ti si rojen za hlapca in hlapec
  5 DvehMl, I   |        hlapec boš umrl na stelji! Ti, kajžarjev sin, ne smeš
  6 DvehMl, I   |      izkopal? Grenke so že solze, ti pa jih še greniš!" ~Stala
  7 DvehMl, I   |         Kaj nisi rekel sam: Pojdi ti tod, jaz pojdem ondod? Tako
  8 DvehMl, I   |         je začudil Pavle. "Kaj se ti ne zdi, da je zdaj vsa lepša
  9 DvehMl, II  |         se veselil s teboj. Kakor ti je dom siroten in ubog,
 10 DvehMl, II  |         dom siroten in ubog, zdaj ti je oče in mati, sestra in
 11 DvehMl, II  |        sliši njegovo besedo. ~"Če ti je popotniku sreča milostna,
 12 DvehMl, II  |     popotniku sreča milostna, Bog ti jo blagoslovi. Ali kadar
 13 DvehMl, II  |        Dokler se bova imela rada, ti povem, da se nama nič hudega
 14 DvehMl, II  |           v srcu ga ni bilo. ~"Če ti ne bo hudega, dokler te
 15 DvehMl, II  |         te bom imela rada, Pavle, ti nikoli ne bo hudo na svetu." ~"
 16 DvehMl, II  |         Lahko nosim te cunje, ali ti nosiš težje. Menjajva!" ~
 17 DvehMl, II  |              V Ameriko!" ~"Kam pa ti, dekle?" je vprašala kmetica
 18 DvehMl, II  |           bodi huda name." ~"Tudi ti ne zameri, če sem te žalila." ~"
 19 DvehMl, III | odgovorila Mana; in še je rekla: "Ti se usmili, zakaj ti si močan ... "
 20 DvehMl, III |       rekla: "Ti se usmili, zakaj ti si močan ... " Ugledal je
 21 DvehMl, III |           Jozafat spoznal! Ali so ti naši colnarji delali kaj
 22 DvehMl, III |            Prigrizni, Pavle, zdaj ti bo teknilo!" ~Po kosilu
 23 DvehMl, III |          začudil Pavle. ~"Saj sem ti pisal! Hude ure se bojé
 24 DvehMl, III |           nič ne zapravljaj. Dela ti poiščem, če bo iskanje kaj
 25 DvehMl, III |         obadva prostora, ne bo se ti treba potepati med kvartači
 26 DvehMl, III |         zanič! Pojdiva, posteljem ti in te odenem, sirota, da
 27 DvehMl, III |         Zakaj da sem slabe volje, ti bom precej povedal: lačen
 28 DvehMl, III |      tukaj, vprašaj tam, smejo se ti! Ali danes je šele prvi
 29 DvehMl, III |         tvoje roke počivajo. Zdaj ti ni še hudega, da bi ti hujšega
 30 DvehMl, III |       Zdaj ti ni še hudega, da bi ti hujšega ne bilo. Ali veš,
 31 DvehMl, III |      imava kosilo in večerjo – in ti, nehvaležnež, se jokaš ter
 32 DvehMl, III |          še dotlej, Pavle, da boš ti med tistimi petdeseterimi,
 33 DvehMl, III |         imam in lepo zaslužim, pa ti kmalu kaj pošljem, da bova
 34 DvehMl, III |         ne bo mi hudega, in kmalu ti kaj pošljem. Znanega človeka
 35 DvehMl, III |         zvoni od svetega Lenarta; ti pa boš imela židano ruto.
 36 DvehMl, III |      pridna bodi, Manca, in kmalu ti kaj pošljem za balo." ~Ko
 37 DvehMl, IV  |        nisi legla na posteljo, ko ti je pred nosom?" ~Polagoma
 38 DvehMl, IV  |           boš zaspala in lepše se ti bo sanjalo. Pij in prigrizni!" ~
 39 DvehMl, IV  |   pokazala Hanca. "Le eno blazino ti vzamem in si jo položim
 40 DvehMl, IV  |      prinesla. ~"Če misliš, da se ti bo lepše sanjalo na tleh,
 41 DvehMl, IV  |           na tla in pozabim. Tudi ti stori tako, pa sladko zaspi
 42 DvehMl, IV  |       svetlega dne!" ~"Nikamor se ti ne mudi. Popoldne pojdeva
 43 DvehMl, IV  |           ne bo vprašala!" ~"Tudi ti si iz naših krajev!" je
 44 DvehMl, IV  |         kmetica v mesto, kakor si ti prišla; da sem takrat vedela,
 45 DvehMl, IV  |          tam oglasi v soboto! Tam ti ne bo hudega, dobri ljudje
 46 DvehMl, IV  |       svoji žalosti. ~"Prav zares ti ne bo nič dobrega!" je odgovorila
 47 DvehMl, IV  |       izbiro! Ampak ker si otrok, ti nikoli ne bom želela, da
 48 DvehMl, IV  |           ne bom želela, da bi se ti tako dobro godilo, kakor
 49 DvehMl, IV  |         od nog do glave. ~"Ali si ti naša dekla?" ~Mana ji je
 50 DvehMl, IV  |          naprej stopi! Pri nas se ti ne bo godilo slabo, če boš
 51 DvehMl, IV  |        misli, da si na polju! Kaj ti bom za lenobo plačevala
 52 DvehMl, IV  |          Kako je s teboj, kako se ti godi?" jo je pozdravila
 53 DvehMl, IV  |       dekleta, ki nima nikogar in ti ne ve ne kod ne kam, izžemó
 54 DvehMl, IV  |           čakaj pri meni!" ~"Samo ti si dobra! Samo ti si dobra!"
 55 DvehMl, IV  |            Samo ti si dobra! Samo ti si dobra!" je vzkliknila
 56 DvehMl, IV  |           se zasvetile. ~"Ali sem ti povedala, Hanca, čemu da
 57 DvehMl, IV  |            pisala bi rada!" ~"Kaj ti je že pisal?" je vprašala
 58 DvehMl, IV  |        Vesela sem in zdrava, tudi ti bodi zdrav in vesel. Le
 59 DvehMl, V   |     tovariš?" ~"Brez posla, kakor ti! Petsto nas je, ki so nas
 60 DvehMl, V   |          saj nimam pravice, da bi ti zameril! V domovino pojdeš,
 61 DvehMl, V   |         je odgovoril. ~"Kaj bi se ti lagal?" je rekel. "Ni potreba,
 62 DvehMl, V   |           Lahko tebi!" je rekel. "Ti pojdeš, jaz ostanem. Pa
 63 DvehMl, V   |        ampak ne bo jim dodeljeno! Ti pa na sramoto misliš?" ~
 64 DvehMl, V   |           ima ona manj rada, nego ti njo? Slabo sodiš o njeni
 65 DvehMl, V   |       zatajenih solzá. ~"Dejal bi ti, da pojdi kar z menoj, kar
 66 DvehMl, V   |          pijanec in zapravljivec, ti par tednov ne bo še sile;
 67 DvehMl, V   |           si mlad, malo stradanja ti nič ne bo škodilo. Le preveč
 68 DvehMl, V   |     želodec svoj grenki bas. Tudi ti tako stori! Le tistemu se
 69 DvehMl, V   |   prislužim za najino svatbo. Ali ti kmalu kaj pošljem, ali pa
 70 DvehMl, V   |    tolažbe – ni potreba, da bi še ti občutila mojo bridkost!
 71 DvehMl, VI  |           je rekla Hanca: ~"Morda ti bo hudo, tudi zamerila boš
 72 DvehMl, VI  |   zamerila boš morda, ampak to-le ti bom povedala: ti si tako
 73 DvehMl, VI  |      ampak to-le ti bom povedala: ti si tako malo za mestno službo,
 74 DvehMl, VI  |        srce mora biti zakrknjeno. Ti pa, kako si stala pred tisto
 75 DvehMl, VI  |           tiste besede, ki si jih ti preslišala. Nisi rojena
 76 DvehMl, VI  |    nasmehnila. ~"Kaj mu nisi tudi ti pisala, da se ti dobro godi?" ~
 77 DvehMl, VI  |        nisi tudi ti pisala, da se ti dobro godi?" ~Mani se je
 78 DvehMl, VI  |           bilo, kakor misliš. Bog ti blagoslovi vero!" je vzdihnila
 79 DvehMl, VI  |         luč, je rekla Hanca: ~"To ti povem, pa stori tako: vse
 80 DvehMl, VI  |           Če te ima rad, kakor ga ti imaš, ne bo govoril nič
 81 DvehMl, VI  |     govoril nič drugače, kakor si ti zdaj govorila!" ~"Ne bom
 82 DvehMl, VI  |           rekel. "Tole, glej, sem ti prinesel za spomin z amerikanskega
 83 DvehMl, VI  |         se je vzdramila. ~"Kaj se ti je sanjalo, Mana, da te
 84 DvehMl, VI  |           nekoliko rada imela, bi ti ne bilo hudega. Natanko
 85 DvehMl, VI  |       doma za pečjo. ~"Res, ne bo ti hudega! Bogat nisem, ampak
 86 DvehMl, VI  |         še ni imela več. Še deset ti jih dam povrhu, pa boš kmalu
 87 DvehMl, VI  |          nič ne prespana! Kako se ti godi?" ~Mana se je tiho
 88 DvehMl, VI  |           njena lica med dlani. ~"Ti pa ostani otrok, Manca,
 89 DvehMl, VI  |        kruha. ~"Vedela sem, da se ti bo hudo godilo!" je rekla. "
 90 DvehMl, VI  |             Ali mislila nisem, da ti bo tako kmalu sojeno!" ~
 91 DvehMl, VI  |       držala in je rekla: ~"Če mu ti sama ne pišeš, pa mu pišem
 92 DvehMl, VI  |          verno, da se povrneš. Le ti me tako rad imej, kakor
 93 DvehMl, VI  |            Pridi kmalu, ali če se ti zdi, pa me tja pokliči.
 94 DvehMl, VII |         da bi ne bili lačni. Tudi ti, Pavle, tudi ti boš kmalu
 95 DvehMl, VII |       lačni. Tudi ti, Pavle, tudi ti boš kmalu med njimi!" ~Ali
 96 DvehMl, VII |          po mestu ob tej vročini, ti pa še s culo na hrbtu? Jaz
 97 DvehMl, VII |          je rekel Hrvat. "Povrnil ti ne bom še tako kmalu; ali
 98 DvehMl, VII |           truden. ~"Ne vem, če bi ti ustregel s svojim prenočiščem,"
 99 DvehMl, VII |         Ná!" je rekla. "To-le sem ti prinesla za spomin zaradi
100 DvehMl, VIII|         kruha in slanine. ~"Ni se ti najbolje godilo," je rekla. "
101 DvehMl, VIII|     lagalo. V očeh in na licih se ti poznajo solze." ~"Sédi pa
102 DvehMl, VIII|           mu, da si vesela, pa se ti koj obesi. Piši mu, da si
103 KrcmEl, I   |       zemlja, mati moja; kakor me ti ne izpustiš, tako te jaz
104 KrcmEl, I   |          ne izpustim; in kakor si ti od vekomaj blagoslovljena,
105 KrcmEl, I   |           skrbi za otroke – zakaj ti nisi nič poleg njih. Oni
106 KrcmEl, I   |         poleg njih. Oni so narod, ti si rakev. – Kaj pa ste vi
107 KrcmEl, I   |         kakor da so se pogreznili ti hribi, ki smo jih gledali
108 KrcmEl, I   |             Oj, Potnik, kaj si to ti, bahač med sosedi? Maješ
109 KrcmEl, I   |         podprl – zgrudi se, kakor ti je sojeno!" ~Tako so šli
110 KrcmEl, I   |     nasmehnil. ~"Ali se me bojiš, ti lepa fara osojniška? Nič
111 KrcmEl, I   |        pod svoj črni plašč; ne bo ti dolgčas tam." ~Farani so
112 KrcmEl, II  |          sva takrat sedela. Nisem ti povedal do nocoj, ali nocoj
113 KrcmEl, II  |       povedal do nocoj, ali nocoj ti povem: že tisto noč in tisto
114 KrcmEl, II  |           dolina pogrezne. To sem ti prišel povedat, zato da
115 KrcmEl, II  |     prednjo. ~"Ampak to vem in to ti rečem: če bi se ta naša
116 KrcmEl, II  |       novo domačijo tebi in sebi. Ti pa se drži poslednjega trama
117 KrcmEl, II  |           Fant, hej, potrpi malo, ti ošabni fant! Prikaži se
118 KrcmEl, II  |           enkrat na tem pragu, pa ti zlomim to palico na glavi!" ~
119 KrcmEl, II  |           Bratec, tovariš, kam se ti tako mudi? Komaj te dohajam
120 KrcmEl, II  |        nobene človeške besede, ne ti in ne jaz." ~Potnikov se
121 KrcmEl, II  |           sem; ampak za vprašanje ti Bog povrni." ~"Pa lahko
122 KrcmEl, II  |     gledate tako zabodeno? Ali si ti moja žena in ali ste vi
123 KrcmEl, II  |          Zakaj že danes, zakaj se ti tako mudi?" je vzkliknila. ~"
124 KrcmEl, II  |          je vzkliknila. ~"Saj sem ti rekel: jutri ali pojutrišnjem.
125 KrcmEl, II  |            najboljše pa je nocoj. Ti se spomni, kaj si obljubila:
126 KrcmEl, II  |            Postoj, postoj! Saj se ti še nisem pošteno zahvalil
127 KrcmEl, II  |          prijazno besedo in da bi ti nauk dal na pot: ne prepevaj
128 KrcmEl, III |        Krepko potegni, Potnik, da ti v srcu odleže. Kdo bi vekal
129 KrcmEl, III |          je začudil siromak. "Saj ti si me spravil ob hišo in
130 KrcmEl, III |        sem te spravil? Zbledlo se ti je in ne vidiš več: ti sam
131 KrcmEl, III |         se ti je in ne vidiš več: ti sam si ravnal!" ~Spoznanje
132 KrcmEl, III |           povesti? Če jih ne veš, ti bom jaz povedal tako, da
133 KrcmEl, III |       sanjalo," je rekel. " Ampak ti, žid, si za devetdeset tistih
134 KrcmEl, III |          Potnik. ~"Bog daj, da bi ti nekoč tako vračevali, kakor
135 KrcmEl, III |      prijazno tolažil. ~"Blede se ti, oče, zato, ker si pijan.
136 KrcmEl, III |          komolcem. ~"Potrpi malo, ti, ki greš z menoj! Ali ni
137 KrcmEl, III |          romarska pesem. ~"Ali se ti blede?" je vzkliknil krčmar. ~
138 KrcmEl, IV  |      rekel Grajžar, "kakor jo boš ti delal za svoje." ~In je
139 KrcmEl, IV  |        Pijan si bil in sanjalo se ti je," mu je očital neveren
140 KrcmEl, IV  |       lačni in žejni. Zakaj rečem ti, krčmar Elija: če bi devet
141 KrcmEl, IV  |          niso vedeli, kdo da sem, ti veš." ~Elija ga je lokavo
142 KrcmEl, IV  |        Martinov v krčmi. ~"Kaj pa ti?" ga je vprašal Elija in
143 KrcmEl, IV  |          huda predla za praznike. Ti pa si rekel, da nečeš." ~"
144 KrcmEl, IV  |           davi do drevi; pa če se ti zazdi, da se tja preseliš." ~"
145 KrcmEl, IV  |        razbojnik si! Ampak kdo bi ti očital in kaj? Najbolj pobožen
146 KrcmEl, IV  |         te ni tako hudo, da bi se ti bili možgani razcepili,
147 KrcmEl, V   |     žalostnimi očmi. ~"Ostani še, ti moj poslednji! Potrpi še!
148 KrcmEl, V   |          je prosila: ~"Potrpi še, ti moj poslednji!" ~On pa je
149 KrcmEl, V   |  Zakletega žida goni božja sodba, ti pa nisi Krista žalil, da
150 KrcmEl, V   |            ki so omahovali, kakor ti omahuješ; kdor se ni streznil
151 KrcmEl, V   |            počemu bi delal, ko se ti nikoli in nič ne more posrečiti!
152 KrcmEl, V   |       razjokal?" ~"Počivaj in Bog ti daj dobre sanje! Zakaj premisli:
153 KrcmEl, V   |    odgovorila v spanju. ~"Zbogom, ti moj zadnji, najljubši!" ~
154 KrcmEl, V   |           do vrha poln žerjavice? Ti si mi dal strupa, cigan!
155 KrcmEl, V   |      mogel in da bi sanj ne bilo! Ti, cigan, ti si mi prvi točil,
156 KrcmEl, V   |          sanj ne bilo! Ti, cigan, ti si mi prvi točil, sedel
157 KrcmEl, V   |         srebrnik na mizo. Drugače ti ne točim." ~Potnik je dolgo
158 KrcmEl, V   |       hudobno nasmehnil. ~"Ali se ti ne zdi, Elija, da prezgodaj
159 KrcmEl, V   |           svojo pamet? Po pravici ti povem, da se mi smiliš!
160 KrcmEl, V   |         je bila že pred teboj, pa ti je padla žlica na mizo.
161 KrcmEl, V   |        mizo. Koga si se ustrašil, ti, ki se nikoli nisi bal ne
162 KrcmEl, V   |     kozarca nisi izpraznil, pa se ti že na licih pozna!" ~"Kaj
163 KrcmEl, V   |       pregnal! Kadar me ozdraviš, ti nasujem cekinov polno perišče;
164 KrcmEl, V   |         vstal je počasi. ~"Kam se ti mudi?" se je prestrašil
165 KrcmEl, V   |          še tretjo steklenico, pa ti bom še zapel veselo pesem,
166 KrcmEl, V   |        zapel veselo pesem, ko boš ti že pod mizo smrčal. Mnogo
167 KrcmEl, V   |    premnogo je bilo dni, ko bi se ti bil zahvalil za pijačo in
168 KrcmEl, V   |         ves bled je bil. ~"Ali se ti je sanjalo, cigan? Kako
169 KrcmEl, V   |         tedaj se me bojiš, ko sem ti povedal zgodbo o vrvi in
170 KrcmEl, V   |     opotekel preko izbe. ~"Kaj se ti je zbledlo, siromak nebogljeni!"
171 KrcmEl, V   |       strahu in od zlobe. ~"To si ti, Potnik! To si ti, Pankračev!
172 KrcmEl, V   |           To si ti, Potnik! To si ti, Pankračev! To si ti, Andrejčev ...
173 KrcmEl, V   |           si ti, Pankračev! To si ti, Andrejčev ... Vsi ste zapisani
174 KrcmEl, VI  |          ga je pozdravil Elija. ~"Ti vsaj mevža nisi! Ti vsaj
175 KrcmEl, VI  |      Elija. ~"Ti vsaj mevža nisi! Ti vsaj veš, kam da je treba
176 KrcmEl, VI  |          preslabo udaril. Kako se ti godi? Ali boš kmalu dopolnil
177 KrcmEl, VI  |          se je razveselil Elija. "Ti si me ukanil, edini izmed
178 KrcmEl, VI  |          najrajši pošalil. ~"Kako ti je za železnimi durmi, puntar
179 KrcmEl, VI  |           z mano, dobrotnikom, ki ti je dodelil kot in žlico
180 KrcmEl, VI  |       bledlo, da si me zastrupil? Ti šele si mi povedal in pokazal,
181 KrcmEl, VI  |        pogledat. Toči mi!" ~"Vrag ti bo točil!" je vzrojil Elija
182 KrcmEl, VI  |          mu zasolzile. ~"Milostna ti bodi sodba! Ne birič in
183 SimnuS, I   |          trideset let. Zdaj pa so ti roke odpovedale, oj Šimen;
184 SimnuS, I   |           in pojdi z Bogom, kamor ti srce veleva!" ~Tako je rekel
185 SimnuS, I   |      zastonj umiral! Pojdi, kamor ti srce veleva!" ~Šimen je
186 SimnuS, I   |       spal? Voz stoji že pol ure, ti pa smrčiš! Vstani in pojdi,
187 SimnuS, I   |        roki debelo gorjačo. ~"Kaj ti si tisti?" je vprašal Šimna. "
188 SimnuS, II  |          dodelal si, pojdi, kamor ti srce veleva! Kaj bi se prerekal
189 SimnuS, II  |        obrnil do biriča. ~"Ali jo ti poznaš, Martinec, to številko
190 SimnuS, II  |        obraz. ~"Šimen, praviš, da ti je ime in za Sirotnika da
191 SimnuS, II  |        pogledal biriča. ~"Zdaj pa ti povej, Martinec, če živi
192 SimnuS, II  |           z menoj, Šimen, in tudi ti, Martinec, pojdi z nama,
193 SimnuS, III |          žamet; plesal bi človek, ti pa stokaš!" ~"Star sem,
194 SimnuS, III |          tare starost in za stavo ti grem dvanajst debelih ur! –
195 SimnuS, III |        pismu, kaj si počel, da se ti je kri posušila?" ~Blagodušno
196 SimnuS, III |       župan in je rekel: ~"Ali se ti je zmešalo, da uganjaš take
197 SimnuS, III |         si vtakni v suknjo, če se ti zdi! Kar je pisano in potrjeno,
198 SimnuS, III |          v Prisojnici. Oblastnija ti je nadlogo izročila; ravnaj
199 SimnuS, III |        izročila; ravnaj se, kakor ti je ukazano!" ~"Kako bi se
200 SimnuS, III |         sprejmi to nadlogo, kakor ti jo je Bog poslal!" ~Osojniški
201 SimnuS, III |       vprašal: ~"Kaj pa bi storil ti, da se je bil pripeljal
202 SimnuS, IV  |      glasneje, nego prisojniški: "Ti izpusti, colnar goljufni!
203 SimnuS, IV  |         si vtakni v suknjo, če se ti zdi! Kar je pisano, je pisano;
204 SimnuS, IV  |           in je rekel: "Kaj pa bi ti storil, oj colnar, in kako
205 SimnuS, IV  |            Nikogar ni zdaj, da bi ti postiljal, nihče te ne vpraša,
206 SimnuS, IV  |         kričati ne smeš, zato ker ti velja pravica, ki otroku
207 SimnuS, IV  |    postava, ustanovljena od Boga, ti pa si človek, iz ženske
208 SimnuS, V   |        kakšna da je, temveč režem ti kruh, kakor me je katekizem
209 SimnuS, V   |        veren kristjan; kako pa si ti naredil, župan osojniški?" ~
210 SimnuS, V   |         so prignali v Prisojnico. Ti pa ga nisi vprašal, če je
211 SimnuS, V   |      prisojniški in osojniški, da ti poplačamo hudo z dobrim,
212 SimnuS, V   |     osojniški župan: ~"Vzemi, kar ti prinašamo z blagim srcem,
213 SimnuS, V   |          nam v hišo poslan. Mi pa ti strežemo, pitamo te in napajamo,
214 SimnuS, VI  |           Kaj pa, Šimen, če bi se ti zasmejal postavi, kakor
215 SimnuS, VI  |      besedo, če pa se pretvarjaš, ti Bog odpusti!" ~Šimen je
216 SimnuS, VI  |       roko, stresi ga za ramo!" ~"Ti ga primi in stresi!" ~Osojniški
217 SimnuS, VII |     natočil strupa v odprta usta; ti, župan, si jih imel nastežaj
218 SimnuS, VII |           pogledom: ~"Le pojdimo, ti pa nas vodi!" ~Vsa procesija
219 SimnuS, VII |      imamo vsak po dvoje oči. Ali ti si rekel, da si naš vodnik,
220 SimnuS, VII |           modrovali. ~"Sanjalo se ti je, birič osojniški!" se
221 SimnuS, VII |           ga malo, pa glej, če se ti ne zasmeje v obraz!" ~Andrejaz
222 SimnuS, VII |  osojniški svojemu biriču.  "Tudi ti se napoti, pa ogibaj se
223 SimnuS, VII |         Napotimo se v miru domov; ti, birič, pa ostani kjer si,
224 SimnuS, VII |       poreče pravica ter pojdimo! Ti, birič, pa stoj na straži,