Part, Chapter

  1 DvehMl, I   |       Molčala sta in sta šla dalje, po samotni stezi, zato da bi
  2 DvehMl, I   |            posloviva, da greva vsak po svoji poti, vsak s svojo
  3 DvehMl, I   |           treba le še poseči, kakor po jabolku na veji. ~"Budalo,
  4 DvehMl, I   |     hudobnim očem – pa so se vrnili po kraljevsko, sipali so zlatnike
  5 DvehMl, I   |         svatje so jima napijali vsi po vrsti. ~Godci so zagodli,
  6 DvehMl, II  |              kakor otroku, ki kliče po materi!" ~Že ob tisti grenki
  7 DvehMl, II  |       globokega, nego je hrepenenje po grudi; nobeno drugo ne živi
  8 DvehMl, II  |            z vso mislijo, koprnenje po nji ga spremlja po vseh
  9 DvehMl, II  |        koprnenje po nji ga spremlja po vseh daljnih potih, čez
 10 DvehMl, II  |            brez besed. Hitro je šel po klancu nizdol in se ni več
 11 DvehMl, II  |            in jim je dala roko vsem po vrsti; mati pa jo je pokrižala
 12 DvehMl, II  |           so se napotili od postaje po ozki, zelo blatni in obljudeni
 13 DvehMl, II  |           povej še na ta zadnji dan po pravici, če me imaš rada." ~"
 14 DvehMl, II  |       solzami, vroče so tekle obema po licih. Tako sta se poslovila
 15 DvehMl, III |           težko culo ter se napotil po blatni ulici do postaje.
 16 DvehMl, III |             in da nobeden ne govori po človeško, temveč da kriče
 17 DvehMl, III |             razzibalo, da sem te le po kranjskem klobuku in po
 18 DvehMl, III |             po kranjskem klobuku in po kranjski nerodnosti spoznal.
 19 DvehMl, III |        Pavle, zdaj ti bo teknilo!" ~Po kosilu se Lojze ni več smejal;
 20 DvehMl, III |         tudi zato, ker še ves dišiš po stari domovini – in to je
 21 DvehMl, III |           na pot!" je rekel Lojze. "Po hišah je ne boš spoznal,
 22 DvehMl, IV  |             k nji in jo je pobožala po licu. ~"Ker si otrok," je
 23 DvehMl, IV  |           Spet jo je pobožala Hanca po licu. ~"Tudi mene je imel
 24 DvehMl, IV  |          dobri ljudje so!" ~Šli sta po ulici, med visokimi, gosposkimi
 25 DvehMl, IV  |       veliko ni!" ~Mana se je ozrla po kuhinji; temna je bila in
 26 DvehMl, V   |            razlil Pavletu mrzel pot po čelu in po licih. ~"Kako
 27 DvehMl, V   |        Pavletu mrzel pot po čelu in po licih. ~"Kako se je to zgodilo?"
 28 DvehMl, V   |      hudodelstva, drugače pa bo vse po starem. Ječe bodo imele
 29 DvehMl, V   |               Nikoli se nisem jezil po nepotrebnem in če so drugi
 30 DvehMl, V   |           ležé ljudje, ki so delali po dvajset in po trideset let,
 31 DvehMl, V   |             so delali po dvajset in po trideset let, ki so že sivi
 32 DvehMl, V   |        mestu procesija lačnih ljudi po gosposkih cestah; dela so
 33 DvehMl, V   |        vstajajo navsezgodaj, begajo po ulicah do pozne noči, čakajo
 34 DvehMl, V   |            leto potikajo brez posla po mestnih brlogih. Razbojniki
 35 DvehMl, V   |             vsemu hudemu in da žive po dva ali tri dni od ene same
 36 DvehMl, V   |                  Pavleta je zazeblo po vsem telesu, do srca mu
 37 DvehMl, V   |              se bom še malo ogledal po mestu in po krčmah; tudi
 38 DvehMl, V   |            malo ogledal po mestu in po krčmah; tudi pošteno napil
 39 DvehMl, V   |             in pivo se je razlivalo po mizi. ~"Pijva nocoj!" je
 40 DvehMl, V   |            teden se je Lojze klatil po mestu; Pavletu ni bilo do
 41 DvehMl, V   |         stisnjenimi pestmi je hodil po izbi od jutra do noči. Na
 42 DvehMl, V   |             na tiste ljudi, ki žive po dva in tri dni od ene same
 43 DvehMl, V   |           globoko upognjen je romal po izbi z dolgimi koraki do
 44 DvehMl, VI  |           povem, pa stori tako: vse po pravici mu razodeni, kakor
 45 DvehMl, VI  |             in brez plahosti je šla po stopnicah tuje hiše in dolgo
 46 DvehMl, VI  |           gospod, ki jo je ogovoril po nemško. Mana mu je pokazala
 47 DvehMl, VI  |            obleko v veži, je prišel po stopnicah gosposko oblečen,
 48 DvehMl, VI  | smehljajočim obrazom. Pobožal jo je po licu, pomežiknil je in je
 49 DvehMl, VI  |            sama bom pisala. Vse bom po pravici pisala. Papirja
 50 DvehMl, VI  |           svoj žalostni dom, je šla po skritih ulicah in je ihtela
 51 DvehMl, VII |             v eni sami nečedni izbi po dvajset brezposelnih siromakov.
 52 DvehMl, VII |         brat? Podnevi bi pohajkoval po mestu, od kraja do konca
 53 DvehMl, VII |        zložno šele dobro uro križem po cestah, pa je bil že truden.
 54 DvehMl, VII |           bil truden. Ogledal se je po gostih in se je nasmehnil. ~"
 55 DvehMl, VII |          zdelo, da govore med seboj po italijansko. Eden izmed
 56 DvehMl, VII |    nagovoril, Pavle je izpregovoril po slovensko, nato še po nemško,
 57 DvehMl, VII |  izpregovoril po slovensko, nato še po nemško, pa ga niso razumeli.
 58 DvehMl, VII |         morje preplavam in da romam po kolenih čez hribe in goré!" ~
 59 DvehMl, VII |           Pavleta in ga je ogovoril po italijansko. "Kaj bi, ko
 60 DvehMl, VII |          Pavle. ~"Saj znam jaz tudi po slovensko," je rekel tisti
 61 DvehMl, VII |        Talijan: ~"Kaj bi se klatila po mestu ob tej vročini, ti
 62 DvehMl, VII |         dolgo sta hodila vsekrižem, po ravnih cestah in po vijugastih
 63 DvehMl, VII |      vsekrižem, po ravnih cestah in po vijugastih ulicah. Pavle
 64 DvehMl, VII |            in kje da je. Ni šel rad po taki poti in v taki družbi,
 65 DvehMl, VII |             v sajasti, smrdeči dim. Po žganju, pivu, po težkem
 66 DvehMl, VII |       smrdeči dim. Po žganju, pivu, po težkem tobaku in po neumitih
 67 DvehMl, VII |           pivu, po težkem tobaku in po neumitih telesih je dišalo.
 68 DvehMl, VII |       temveč vstal je in se je ozrl po izbi. ~"Kdo pa je tebe klical,
 69 DvehMl, VII |             in je uganil, da govori po hrvaško. ~"Nož kar lepo
 70 DvehMl, VII |        zadnji tolar pa še malo krvi po vrhu, le tukaj ostani!" ~
 71 DvehMl, VII |                Še pet tolarjev," je po pravici odgovoril Pavle. ~"
 72 DvehMl, VII |           ceste in cilja, vsekrižem po temnem, prašnem predmestju. ~"
 73 DvehMl, VII |            in ledena voda mu je šla po vsem telesu. ~"Pozdravljen,"
 74 DvehMl, VIII|           od onstran morja. Bi šel; po suhi zemlji bi se preberačil
 75 DvehMl, VIII|          bil namenil, kamor jih gre po petdeset in po sto na dan
 76 DvehMl, VIII|        kamor jih gre po petdeset in po sto na dan in se nobeden
 77 DvehMl, VIII|           kakor je bilo sojeno, vse po besedi. Med tiste sem šel,
 78 DvehMl, VIII|          privadile temi, se je ozrl po dvorišču in zdelo se mu
 79 DvehMl, VIII|             truden se je premetaval po črnem prahu do zgodnjega
 80 DvehMl, VIII|          pisem je zate!" ~Bolj nego po kruhu, je planil Pavle po
 81 DvehMl, VIII|           po kruhu, je planil Pavle po pismih; eno je bilo od Lojzeta,
 82 DvehMl, VIII|      napotil, da poišče Mano. Ko je po dolgih ovinkih zasledil
 83 DvehMl, VIII|        pošte prenašaš, prenašaj jih po pravici!" ~Mani je bilo
 84 DvehMl, VIII|           kmalu. Poznal sem jih, ki po tri tedne niso imeli kruha
 85 DvehMl, VIII|             pismo, razložila je vse po pravici in brez strahú. ~
 86 DvehMl, VIII|              jaz pa se ogledam malo po teh lepih krajih, nato se
 87 DvehMl, VIII|          med njimi." ~Točil je vsem po vrsti, nato pa je rekel: ~"
 88 KrcmEl, I   |            beli zvonik farne cerkve po tej nebeški krasoti, na
 89 KrcmEl, I   |   blagoslovi, ali župnik je zmerjal po pravici, da farani take
 90 KrcmEl, I   |              da je bil človek lahko po pravici vesel. Zdaj pa se
 91 KrcmEl, I   |        slonel ob oknu ter se oziral po fari z bridkostnim očesom.
 92 KrcmEl, I   |           tiste mislite, ki ste jim po svoji volji posteljo postlali." ~
 93 KrcmEl, I   |          lakomne oči, ki se ozirajo po dolini. Dolga mrzla senca
 94 KrcmEl, I   |        Veselo petje se je razlegalo po dolini, veselejše nego kdaj
 95 KrcmEl, I   |          Fara je praznovala sedmino po svojem župniku. Ali sedmina
 96 KrcmEl, I   |              Tako so šli farani vsi po vrsti, krčmar jih je prešteval,
 97 KrcmEl, I   |         odpahnil okno ter je gledal po dolini. ~Dolina pa je bila
 98 KrcmEl, I   |        plaho mežikale ter so hitele po svoji poti. ~Tujec je videl
 99 KrcmEl, I   |   frfotajoče vešče so se razkropili po dolini; tam za vrtom je
100 KrcmEl, I   |      Poslednjikrat se je ozrl tujec po dolini od kraja do kraja. ~"
101 KrcmEl, I   |            holmu ter se razgledaval po vsem prostranem svetu. ~
102 KrcmEl, I   |          kolena, ampak odgovoril je po pravici. ~"Krvi nisem prelival,
103 KrcmEl, II  |          vsa družina. Mračilo se je po dolini, v izbo je sijala
104 KrcmEl, II  |            da ne boš jokala še bolj po pravici! Jaz sem gospodar
105 KrcmEl, II  |            vas poženem na cesto vse po vrsti. Pa če me je taka
106 KrcmEl, II  |            glavi!" ~Potnikov je šel po svoji poti, ni se okrenil,
107 KrcmEl, II  |              Potnikov se je nameril po zložni poti ob rebri do
108 KrcmEl, II  |           leto in dan se boš plazil po kolenih, da bi jo lizal." ~
109 KrcmEl, II  |            je roka samovoljno segla po steklenici ter je točila.
110 KrcmEl, II  |          Potnikov je spoznal cigana po glasu in po vegasti hoji. ~"
111 KrcmEl, II  |          spoznal cigana po glasu in po vegasti hoji. ~"Nikar se
112 KrcmEl, II  |            gluhi in mutasti kar vsi po vrsti? Potrpite, takoj vas
113 KrcmEl, II  |           se človek malo ne ogledal po svojih daljnih znancih?
114 KrcmEl, II  |        vstal ter je udaril s pestjo po mizi. ~"Ali sem še gospodar,
115 KrcmEl, III |             pridigal gluhim ušesom, po njegovi smrti pa še celó. ~
116 KrcmEl, III |          zmerom v kolobarju, zmerom po eni poti, nikoli se do sitega
117 KrcmEl, III |          pil. ~"Moj starejši je šel po svetu – ni povedal, kam
118 KrcmEl, III |            je rodila, jaz še mislim po stari pameti: boljša suha
119 KrcmEl, III |         Mladi ljudje ne mislijo več po tej pameti, ošabni so in
120 KrcmEl, III |       samovoljni; gredó srečo kopat po svetu, domovina jim je preveč
121 KrcmEl, III |         kakor jih živi brez števila po dolenjskih, hrvaških in
122 KrcmEl, III |             pravica pa je razsodila po pravici, ker drugače ne
123 KrcmEl, III |             Tisto je vzel in je šel po svetu; vsi njegovi so šli
124 KrcmEl, III |         sojeno."  Krčmar se je ozrl po svojih gostih in zvedrilo
125 KrcmEl, III |              Tak pa udarimo, tak le po njem," je vzkliknil Potnik
126 KrcmEl, III |           vzdramil, pogledal je vse po vrsti in je spoznal obraze. ~"
127 KrcmEl, III |          navsezgodaj se je razlegla po fari vest, da Grajžarja
128 KrcmEl, III |        rekli, da je govoril prav in po pameti. In še bolj so se
129 KrcmEl, III |           krčme.  "Daleč sem prišel po svetu, ali take procesije
130 KrcmEl, III |           za steklenico in je točil po vrsti z vajeno roko. Nad
131 KrcmEl, III |              ki se mučijo prepevaje po strmem klancu vkreber. ~
132 KrcmEl, III |          odprta okna se je razlegla po dolini vesela fantovska
133 KrcmEl, III |           spal krčmar Elija in tudi po dolini so bila vsa okna
134 KrcmEl, IV  |          ubogo dušo: ~"Kaj da hodiš po teh krajih še po svoji hudi
135 KrcmEl, IV  |           da hodiš po teh krajih še po svoji hudi smrti?" ~"Za
136 KrcmEl, IV  |        samotarila. Jutri bo sedmina po Grajžarju; le pripravi vina,
137 KrcmEl, IV  |          noči se je razlegalo petje po fari. ~"Kaj bi povešali
138 KrcmEl, IV  |            razlegala prešerna pesem po dolini; Elijeva krčma je
139 KrcmEl, IV  |          Kaj bi rekli drugače, nego po pravici? Pet let so mu prisodili." ~"
140 KrcmEl, IV  |          domu. Spotoma se je oziral po dolini in po rebri; od hiše,
141 KrcmEl, IV  |           se je oziral po dolini in po rebri; od hiše, od hleva
142 KrcmEl, IV  |             in vino se je razlivalo po vzglavju in po rjuhi. Luč
143 KrcmEl, IV  |            razlivalo po vzglavju in po rjuhi. Luč ga je skelela
144 KrcmEl, V   |        materin otrok. ~Oziral se je po dolini, po lehah, ki so
145 KrcmEl, V   |             Oziral se je po dolini, po lehah, ki so se mokre in
146 KrcmEl, V   |          najmlajši in zazeblo ga je po vsem životu. ~"Zato pa sem
147 KrcmEl, V   |          plašljivost. Klatil sem se po vsem prostranem svetu; ni
148 KrcmEl, V   |          namerim, odkoder bo dišalo po trohnobi. Vran duha mrhovino
149 KrcmEl, V   |           šel. ~Elija pa se je ozrl po svojih gostih in vsi, kakor
150 KrcmEl, V   |          kam si razsul svojo pamet? Po pravici ti povem, da se
151 KrcmEl, V   |         Tako je rekel in je posegel po kozarcu. – ~Cigan se je
152 KrcmEl, V   |            rekel. "Kaj povprašujete po njem, ko ga nosi s seboj
153 KrcmEl, V   |               je klical in je begal po izbi. V omotici ga je spreletelo:
154 KrcmEl, V   |            držalo; razsuli so denar po tleh, ali nihče se ga ni
155 KrcmEl, VI  |             grad se je razgledavala po dolini. Črna tepka je stala
156 KrcmEl, VI  |             se mu je prelival ogenj po žilah, je rekel: ~"Jaz sem
157 KrcmEl, VI  |           Zmerom si bil mevža in še po smrti si mevža! Na tepki
158 KrcmEl, VI  |            preko čela in se je ozrl po izbi. Grajžarja ni bilo
159 KrcmEl, VI  |             sam ter je izlival vino po bradi in za vrat; zakaj
160 KrcmEl, VI  |           le naskrivaj in takorekoč po postavi? Kakor si že bodi,
161 KrcmEl, VI  |               Tako so prihajali vsi po vrsti, noč za nočjo; Elija
162 KrcmEl, VI  |         rekel si, da boš storil vse po vrsti, kakor bom ukazala;
163 KrcmEl, VI  |           zgodnjega jutra razlegale po dolini njegove hripave kvante. ~
164 KrcmEl, VI  |         zraku zadel ob trdo steno. ~Po vrsti so prihajali vsi in
165 KrcmEl, VI  |             križali. ~Takrat je šlo po dolini kakor spomladanski
166 KrcmEl, VI  |            ne bom!" ~Opotekel se je po stopnicah, stopil je na
167 SimnuS, I   |           ker se brez posla potepaš po tujih krajih!" ~Šimen se
168 SimnuS, I   |           ceste. Čemu bi me zdaj še po svetu vlačili, ko je pot
169 SimnuS, I   |        nikomer. ~Gnali so ga križem po ulicah, naposled pa so ga
170 SimnuS, I   |             je stal pod milim nebom po cele tri do štiri ure. Zakaj
171 SimnuS, I   |     pozdravili, ko me ne poznajo ne po obrazu, ne po imenu, kakor
172 SimnuS, I   |            poznajo ne po obrazu, ne po imenu, kakor jih jaz ne
173 SimnuS, II  |             me je vodila božja roka po tem samotnem svetu. Nekaj
174 SimnuS, II  |          rekel, da nisem koprnel ne po tebi, ne po teh krajih,
175 SimnuS, II  |        nisem koprnel ne po tebi, ne po teh krajih, že zdavnaj ne! –
176 SimnuS, II  |         postave, da se človek ravna po njih? Šel sem, da bi umrl
177 SimnuS, II  |          udaril tako močno s pestjo po mizi, da sta vztrepetala
178 SimnuS, II  |         pojdi z nama, da bo pravica po pravici razodeta!" ~"Pa
179 SimnuS, II  |             pričata!" ~Vse je župan po pravici povedal in razložil.
180 SimnuS, II  |            Ko so pred zdavnimi leti po dolgih tožbah in zmotnjavah
181 SimnuS, III |         strma; romala sta pičlo uro po zložni okrajni cesti. Šimen
182 SimnuS, III |           redite ga in skrbite zanj po vesti, da umrje v miru!" ~
183 SimnuS, III |             da pogledamo, če je vse po pravici in postavi!" ~Tako
184 SimnuS, III |            videla, če se je zgodilo po pravici in postavi. ~Ko
185 SimnuS, III |              Oblastnija pa ne ravna po božji pameti, temveč po
186 SimnuS, III |             po božji pameti, temveč po človeški, in človeška pamet
187 SimnuS, III |            leži! – Iblajtar modruje po iblajtarski pameti, mi pa
188 SimnuS, III |           se napotili za njima. Koj po kosilu sta župana napregla
189 SimnuS, IV  |           domovine in je zahrepenel po nji, kakor otrok po materi.
190 SimnuS, IV  |      zahrepenel po nji, kakor otrok po materi. Takoj je ukazal
191 SimnuS, IV  |          strašna tepežen je divjala po dolini od hriba do hriba.
192 SimnuS, IV  |            so se zložno izprehajali po nebu. Biriča sta se vzdramila;
193 SimnuS, V   |            ustavil. ~"Naj razložita po vrsti!" so rekli občani. ~
194 SimnuS, V   |           postava ga je spoznala že po obrazu in je slekla do golega
195 SimnuS, V   |          razsodijo!" ~Zgodilo se je po biričevih besedah. In na
196 SimnuS, V   |    Prisojnice in iz Osojnice, da bi po resnem preudarku sklenili,
197 SimnuS, V   |       krščanske čednosti; ravnaj se po njih!" ~Župana sta kmalu
198 SimnuS, V   |              Brž sta poslala župana po kruha in vina; eden v Prisojnico,
199 SimnuS, V   |    prisojniški župan in je rekel: ~"Po dolgem in resnobnem preudarku
200 SimnuS, V   |       Popotnik si, razbojnik morda, po zmoti nam v hišo poslan.
201 SimnuS, VI  |        Šimna, potipal ga je narahlo po rokah, na prsih sklenjenih;
202 SimnuS, VI  |           skriva pod kožo. Pošljimo po oglednike!" ~"Opolnoči da
203 SimnuS, VI  |             ta razbojnik, ko je šel po svojih potih in nič ni vprašal.
204 SimnuS, VI  |            lenoba, ki obide človeka po zaslužnem delu. Noč je bila
205 SimnuS, VII |          nogah in se je razgledaval po spečih pravičnikih, ki so
206 SimnuS, VII |              ki so ležali vsekrižem po travi, kakor premagani vojščaki. ~"
207 SimnuS, VII |           belo! O vsi svetniki – še po smrti uganja hinavščino
208 SimnuS, VII |            za nadlogo, se je klatil po dolini, ko smo spali. Bog
209 SimnuS, VII |            je bila belouška previla po hrbtu nizdol. Birič pa je
210 SimnuS, VII |           ga vidimo, ker imamo vsak po dvoje oči. Ali ti si rekel,
211 SimnuS, VII |    prisojniški. ~Zagomazila jima je po krvi ledena zima, toda prijela
212 SimnuS, VII |       delale sitnosti!" ~"Napoti se po oglednika, pa naglo stopi!"
213 SimnuS, VII |             drži! Ali bi ne poslali po zdravnika?" ~"Še po cesarja
214 SimnuS, VII |         poslali po zdravnika?" ~"Še po cesarja in papeža!" ga je
215 SimnuS, VII |             se je, da je Šimen celó po svoji smrti zdražbo sejal
216 SimnuS, VII |           napravil Šimen zdražbo še po smrti; njegov obraz se je
217 SimnuS, VIII|        Šimnovi smrti se je razleglo po obeh dveh farah. Župnik
218 SimnuS, VIII|           na trdem kamenju in mu še po smrti ne privoščiš počitka?" ~
219 SimnuS, VIII|             konec te zgodbe, temveč po pravici se šele začenja. ~
220 SimnuS, VIII|            hipu ga je nekdo potrkal po rami. ~"Malo bi se vozil
221 SimnuS, VIII|           meji, ga je nekdo potrkal po rami ter ga zelo prijazno
222 SimnuS, VIII|         malo izprehodi, čeprav šele po smrti! Postava mi ni dala
223 SimnuS, VIII|          pomenijo ta huda znamenja. Po dolgem preudarku so sklenili,