| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library |
| Ivan Cankar Troje povesti IntraText - Concordances (Hapax - words occurring once) |
Part, Chapter
1 SimnuS, I | temveč da je izmišljena in abotna povest za otroke. ~Prerekal 2 DvehMl, I | je v Ameriki. Kje je pač Amerika? Na tisti strani, se mi 3 DvehMl, V | duša, da bodo letos imele amerikanske vode mnogo tihih gostačev." ~ 4 DvehMl, VI | ti prinesel za spomin z amerikanskega sejma!" ~lztegnil je roko, 5 DvehMl, V | prišli, ko sem stopil na amerikansko zemljo. Tiste tolarje, ki 6 SimnuS, II | devetindevetdeseti. Kam sodi v rejo in ámožno, vas vprašam, ali v občino 7 SimnuS, IV | kakor pribit na svetega Andreja križ; prisojniški pa je 8 SimnuS, V | nenadoma obsenčila modrost Andrejaza, moža osojniškega, ki drugače 9 KrcmEl, V | ti, Pankračev! To si ti, Andrejčev ... Vsi ste zapisani in 10 KrcmEl, V | pred hišo. ~"Kdor je še v antikristovi hiši, naj se prikaže, da 11 SimnuS, VI | postelja, je bilo kakor z apnom pobeljeno. ~"Vendarle je 12 KrcmEl, III | osojniških faranov je bilo kakor aprilsko vreme; že ob tistih časih, 13 KrcmEl, IV | pobabil, ker je živel med babami." ~Elija ga je temno pogledal. ~" 14 KrcmEl, V | je zastrupil? Saj nisem babjeveren. Na uroke ne verujem in 15 KrcmEl, IV | bili takih misli. ~"Niso babjeverne sanje. Kdo izmed nas ga 16 KrcmEl, III | vzkliknil. "Mislil sem v svoji babjevernosti, da živim sam zase, pa sem 17 DvehMl, III | pusto in neprijazno, kakor bahat lakomnež. ~"Če bi bogat 18 DvehMl, VI | troje izb je bilo, napol bahato, napol siromašno opravljenih, 19 SimnuS, IV | suho listje v pesteh. Stara bajka za otroke – to je bilo tvoje 20 SimnuS, IV | ki živé to pusto staro bajko in se ne spametujejo: in 21 KrcmEl, V | široko in visoko, kakor večna bakla. Vsenaokoli do pol ure hoda 22 KrcmEl, V | Puntarji so se razšli, bakle so ugasnile in ugasnile 23 DvehMl, VI | in skrbi se nikoli nisem bala. Ali mislila nisem, da je 24 KrcmEl, IV | rekli: ~"Kaj bi se tresli in bali, saj nismo otroci! In kaj 25 KrcmEl, I | deželo, pa bomo vzdignili bandero in križ; in le molitev bo 26 DvehMl, III | barko. Vse polno je bilo bark ob bregu, prihajale so in 27 DvehMl, II | siromak v eno barko, v drugi barki pa se že pelje njegovo siromaštvo 28 DvehMl, V | godel želodec svoj grenki bas. Tudi ti tako stori! Le 29 KrcmEl, V | rekel tako tiho, da bi ga bdeče uho ne slišalo. ~Ali ona 30 DvehMl, V | kakor je poprej ni videl z bdečimi očmi. Tam je dolina; zelene 31 SimnuS, III | le da ste lakomni, ste še bebasti povrhu! – Kar poberita se, 32 DvehMl, VII | žro mrhovino. Siromakom in bebcem nastavljajo svoje pasti, 33 KrcmEl, V | Kaj? Kam?" je klical in je begal po izbi. V omotici ga je 34 DvehMl, III | se vzdignile sanje in so begale na vse strani; nikjer se 35 DvehMl, VI | otrok, Manca, tako lep in bel, kakor si!" je vzkliknila. ~ 36 SimnuS, IV | in žejni pa so bili tudi belci, naveličali so se pustega 37 SimnuS, II | zemlji, je kup kamenja; béli se v soncu, vsi ga vidite. 38 KrcmEl, V | dvajset tenkih, visokih belih plamenov, ki so omahovaje 39 SimnuS, VII | leži na levi in gleda z belim očesom v Osojnico! Očitno 40 SimnuS, VII | kakor da se mu je bila belouška previla po hrbtu nizdol. 41 SimnuS, VII | Ker da je popotnikom in beračem, če so živi ali mrtvi, še 42 DvehMl, VI | mogla pogledati, če bi stala beračica pred njim, ko sem obljubila, 43 DvehMl, I | Ni potreba, da bi jemal beračico in da bi ji dajal vbogajme; 44 DvehMl, V | ustanovljeno!" ~"Ni treba zame ne beračiti, ne krasti!" se je tiho 45 DvehMl, VII | kakor sem velik grešnik, bi beraču še sence ne ukradel." ~Sklonil 46 DvehMl, VI | se povrnil ves siroten in beraški! Ali bi ga zapodila čez 47 DvehMl, V | hudega, le da se nad mojim beraštvom ne razjoka!" ~"Ustanovljeno 48 SimnuS, IV | vreden. Kar je napisano, to beri, pa nič ne premišljuj; če 49 DvehMl, VI | izbe je poklicala gospa. Besedavi gost se je nasmehnil: "Še 50 SimnuS, V | brez začetka in brez konca. Besedovala sta, da so se zvezde tresle, 51 DvehMl, VI | smehljal. "Prestar sem za tako besedovanje! Ampak če bi me nekoliko 52 SimnuS, III | krščansko, da govoriš o betežnem starcu, kakor o razbojniku; 53 DvehMl, II | Morda se vrnejo, kadar so betežni starci, od življenja tepeni!" ~" 54 KrcmEl, I | župnikovega trupla, ki je bilo betežno in počitka željno, temveč, 55 SimnuS, IV | ga, če je živ; saj še ne bevskne!" je svetoval osojniški. ~ 56 DvehMl, III | kričava, kakor talijanske beznice! Prigrizni, Pavle, zdaj 57 KrcmEl, II | Šel je hitro, kakor da bi bežal iz zakletega gradú. ~Ali 58 DvehMl, II | drugi kmet. "Kakor pred kugo bežé in koliko se jih vrne? Morda 59 DvehMl, I | so se vzdignile k njim, bežečim v svetlo daljavo. ~"Na Hanco 60 DvehMl, VIII| stran, brez cilja in poti, bežne in plahe, kakor netopirji 61 KrcmEl, IV | pomagáj!" ~Kovač je zaobrnil bič in je udaril z okovanim 62 KrcmEl, V | jo bom odžagal – nato pa bíj, Grajžar, s svojo dolgo 63 SimnuS, V | Saj diha, saj mu žila bije!" je vzkliknil ves srdit. " 64 DvehMl, II | žalostna. ~"Kakor da bi nama bilje prepevali," se je zazdelo 65 KrcmEl, I | grešnikov?" so rekli. "Ali nismo bire pošteno odrajtali, ali se 66 SimnuS, VI | je naperil najprej proti biričema. Obadva župana sta se okrenila 67 SimnuS, II | da bi počakal oznanila biričevega. Birič in Šimen pa sta se 68 SimnuS, V | razsodijo!" ~Zgodilo se je po biričevih besedah. In na svetu ni 69 SimnuS, III | glej, da se ne odsmoli ta biriška smola prisojniška ter ne 70 KrcmEl, VI | še?" ~"Ovratnico od samih biserov!" ~"Kaj še?" ~"Zlatih zapestnic 71 KrcmEl, V | faro. Ali je njegova pamet bistrejša od moje? Mislim da ni, le 72 SimnuS, VI | zasijale še svetleje, z bistrimi očmi so gledale na zemljo. 73 DvehMl, III | kakor izpod oblakov; ves blag je bil obraz, oči pa so 74 SimnuS, V | Vzemi, kar ti prinašamo z blagim srcem, jej in pij ter natanko 75 KrcmEl, II | je iz njih tako sočno in blago, kakor diši le domača zemlja. ~ 76 SimnuS, VIII| govoril nadalje: ~"Glej, kako blagodušen sem bil: da bi se telo na 77 SimnuS, IV | da bodi lačen in žejen, blagruj postavo ter bodi lačen in 78 DvehMl, V | da bi pobiral skorje iz blata. Ali prišel si res ob hudi 79 DvehMl, II | niso hotele. Premočena, blatna in trudna sta prišla do 80 DvehMl, II | se vrnila na razmočeno, blatno cesto. ~"Stopiva," je rekel 81 DvehMl, IV | kakor da je o dežju in blatu govorila. "Ali takih grehov 82 SimnuS, IV | Šimen pa je sedel na žametni blazini, v svoji zlati kočiji, in 83 KrcmEl, VI | Grajžarja, tako zabreklega in bledega v obraz, kakor je bil tedaj, 84 KrcmEl, I | nebrzdano, kolikor bolj je bledela večerna zarja. ~Tujec se 85 KrcmEl, VI | Pobotala se bova! Kaj se mi je bledlo, da si me zastrupil? Ti 86 SimnuS, VII | Prisojnico. Navsezgodaj že so se bleščali vsi prisojni holmi v žarki 87 KrcmEl, IV | plamenu vsa fara. Kakor bliski od zemlje so švigale iskre 88 SimnuS, IV | kako in kedaj. ~Kakor se je bližala noč, tako so prihajali občani, 89 SimnuS, VII | vodnik, pa bodi!" Kolikor bližja je bila kamenju, toliko 90 DvehMl, VIII| poklicala v sanjah?" ~Tako so blodile njegove bolne misli vsekrižem 91 KrcmEl, I | sedmine. Kakor omahujoče, blodno frfotajoče vešče so se razkropili 92 SimnuS, IV | mlaji, preko ceste pa se je bočil veličasten lok, z zelenim 93 SimnuS, VI | spremljevalca in varuha moja, bodita od srca pozdravljena in 94 SimnuS, IV | blagoslovil z neizmernim bogastvom. Ali zlato ni omamilo njegovega 95 DvehMl, VII | Pozdravljen bodi v svojem bogastvu." ~Nato je iztegnila roko, 96 SimnuS, I | doline, pusto skalovje, bogate njive, gozdove in pašnike, 97 DvehMl, III | je včerajšnji dan v tem bogatem mestu od gladu umrlo, od 98 KrcmEl, IV | prisodili? Odrajtali boste bogato plačilo za vsako besedo 99 DvehMl, III | petdeset!" ~"To je greh, to je bogokletstvo!" je vzkliknil Pavle. ~" 100 KrcmEl, IV | kakor da je bil opravil bogoslužno delo. ~Doma je poklical 101 SimnuS, VI | nenadoma zaklical čuk od bogvedikje s svojim bridkostnim, pretresljivim 102 KrcmEl, I | njegovo srce je bilo polno bojazni. ~Večerna zarja je tiho 103 KrcmEl, I | izpraznil že troje vrhanih bokalov, še preden se je znočilo. 104 DvehMl, III | mu je segla v srce grenka bolečina. "Sanjalo se mi je, da 105 SimnuS, V | trdemu kamenju, da ni čutil bolečine, tudi glad se je bil za 106 DvehMl, VI | razumela; njen obraz pa je bil bolehen, pust in neprijazen. ~Za 107 DvehMl, VIII| očem, koliko da je bilo bolesti in koliko hrepenenja. Tisti 108 KrcmEl, III | mislim po stari pameti: boljša suha domača prst, nego tuje 109 DvehMl, II | blagi in ljubeznivi, vsi boljši od nje same. ~"Velikokrat 110 DvehMl, II | ob potoku. Srce zajoka od bolnega koprnenja in roka se zgane, 111 SimnuS, VIII| zavrnil: ~"Kristus ni vprašal bolnika, iz katere fare da je; in 112 DvehMl, V | mrzla in potna, kakor roka bolnikova. ~"Vesel bodi in potrpi!" 113 KrcmEl, V | očmi, zdaj bi jo premeril z bolnim korakom in bi se ne upehal! 114 DvehMl, V | pa se učenost ne zmeni. Bolnišnice stoje na vseh koncih in 115 DvehMl, V | zaprli. Ranjence so peljali v bolnišnico, jetnike pa v ječo; oboji 116 DvehMl, VI | vzdramila; iz izbe se je glasilo bolno vzdihovanje. ~"Mana!" Urno 117 DvehMl, VI | se je prikazal na pragu. Bos je bil, ves razcapan in 118 KrcmEl, I | Tepli so vas – niste čutili; božali so vas – niste čutili. Živeli 119 KrcmEl, IV | dekla. – Na zimo, že blizu božiča, je osupnila vdrugič dolina 120 DvehMl, I | vesela pisma piše in o božiču, ko se je prikazala, je 121 KrcmEl, III | temi hudimi očmi? Saj niti božjaka nimam v suknji in zemlje 122 DvehMl, VIII| razvajen berač. "Vsaj pol očesa božjega še gleda name," je ves vesel 123 SimnuS, VI | vajini, župana, temveč v božjih rokah je bila!" ~Kdo bi 124 KrcmEl, IV | od tebe, čeprav je moja brada črna. Tudi lopnil te ni 125 KrcmEl, VI | sam ter je izlival vino po bradi in za vrat; zakaj pil je 126 KrcmEl, VI | je rekel: ~"Tukaj bomo brali črne maše za uboge duše 127 KrcmEl, II | oči so bile solzne, toda branila ni starejšemu in ga ni prosila, 128 DvehMl, VI | Mani pa so težke misli branile do spanja. Ker je ležala 129 DvehMl, II | srca rada: mater in očeta, brate in sestre. Tako se ji je 130 SimnuS, VI | krščanskega usmiljenja in bratovske ljubezni, se je Šimen spuntal. 131 KrcmEl, IV | praznovat pod tvojo streho in še bratovščino bi pil s teboj." ~Cigan 132 DvehMl, V | je v morje dolgo svetlo brazdo in kmalu je Pavle ni več 133 KrcmEl, IV | vlekla do obrvi široka rdeča brazgotina, v lica je bil siv in suh. ~" 134 DvehMl, VII | barka, že je tam zeleni breg. Ob bregu stoji Mana, tako 135 KrcmEl, III | se je izkazala: kdor je z brega skočil, ne bo ustavil prej 136 KrcmEl, I | tudi jaz. Kaj bi meni to breme? Saj ni le moje, temveč 137 SimnuS, VI | dvajset in več, ne čutijo bremena! Velika je sitnost, ki nam 138 DvehMl, VII | truden in bolan je bil od brezdelice in od hudih misli. Tretji 139 KrcmEl, I | vzdignil ga je, lahkonogega, brezdomnega, ter se je poigral z njim 140 KrcmEl, I | konopcu nas je vodil, z brezovko nas je tepel, kadar nismo 141 DvehMl, VII | nečedni izbi po dvajset brezposelnih siromakov. Živel bi, kakor 142 KrcmEl, I | je lahka moja noga, kako brhko moje srce! Kaj butara, kaj 143 KrcmEl, III | ura – čemu bi si kratil z bridkostjo še te poslednje dni?" ~Tako 144 SimnuS, IV | tega dolgega romanja pa do bridkostnega današnjega dne? Da bi spravil 145 SimnuS, VII | je ob belem dnevu temno, bridkostno in nespametno. Opolnoči 146 DvehMl, VII | vtikaš v reči, ki te nič ne brigajo? Ali bi rad svoja rebra 147 DvehMl, III | zaskrbelo, ko se drugače ne brigam za skrb in bridkost!" ~Pavletu 148 DvehMl, III | težak in gost, da bi ga z britvijo rezal. Dobro jim, ki so 149 KrcmEl, II | nasmehnil v svoje kuštrave brke. ~ 150 DvehMl, VII | goré!" ~Ko je stopil iz brloga na svetlo cesto, se mu je 151 DvehMl, V | potikajo brez posla po mestnih brlogih. Razbojniki in tatovi niso 152 DvehMl, VII | Pavle. ~Dolgo nista sedela v brlogu; še preden se je do dobrega 153 KrcmEl, II | seboj. V glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače, 154 KrcmEl, IV | že bilo. Ampak za čelom brní, káje ne prenesem in ne 155 SimnuS, V | Osojnico. Sla sta na vso moč brusila noge, ali prešla je debela 156 DvehMl, I | kakor po jabolku na veji. ~"Budalo, da se nisem prej domislil, 157 KrcmEl, III | Šel pa je naravnost do bukovega gozda; in ko je bil tam, 158 SimnuS, III | Če je zapisano v krstnih bukvah, da je rojen v Prisojnici, 159 SimnuS, IV | je bila beseda in so bile bukve, nato šele je bil človek 160 DvehMl, II | sva nekoč tako stala pod bukvo." ~"Takrat sva se smejala, 161 KrcmEl, V | krčmar Elija, ne uganjaj burk! Prinesi še drugo in še 162 SimnuS, IV | občani. "Kakšne predpustne burke pa uganjate?" je kričal. " 163 DvehMl, III | Vzdramil se je šele, ko je butil ob duri. ~"Kje smo?" je 164 KrcmEl, III | rezkim hladom, ki mu je bušil v lica, bi bil Potnik omahnil, 165 KrcmEl, V | zasopel cigan in kri mu je bušila v lica. ~Sunil je krčmarja 166 KrcmEl, V | več štel in meril besed – bušile so iz ust, kakor so prišle 167 KrcmEl, II | drugi dan poznala krvava buška. – ~Potnikov se je nameril 168 KrcmEl, V | si prišel med slabiče in cágavce! Zdaj imaš na dlani že vse, 169 SimnuS, VII | zanje! Ker imamo čisto vest, čakajmo v miru, kaj poreče pravica 170 SimnuS, VIII| razsodi moje pravice; in to čakanje, o župan, je pusto in dolgo; 171 KrcmEl, III | rubežen. ~"Kaj pa gledaš in čakaš? Vzemi harmoniko, ali pa 172 KrcmEl, I | kozarec vina bi prodali svoj časni in večni blagor. Malopridnežu 173 DvehMl, VIII| vbogajme, zaradi tistih časov, ko sva se rada imela! – 174 DvehMl, VI | bi si jo kmalu!" ~Ko je čedila zjutraj obleko v veži, je 175 SimnuS, VII | reč smo ugenili, lepo in čedno reč!" je pomislil. "Ljudje 176 KrcmEl, I | pšenica ne raste iz kamenja in čednost ne iz revščine. Naj nam 177 SimnuS, VII | legel, tam naj počiva! Na čegar svetu leži, tisti naj ga 178 SimnuS, IV | kamenje tam? Čegavo je, na čegavem svetu leži?" – – "Tisto 179 SimnuS, III | kamenje tam in reci, na čegavi zemlji da leži!" ~"Tisto 180 KrcmEl, V | povedal zgodbo o vrvi in o cekinih. Zato si mi v svojem srcu 181 SimnuS, I | stal pod milim nebom po cele tri do štiri ure. Zakaj 182 DvehMl, VII | in presrečen, ki ve, da celih dolgih štirinajst dni ne 183 DvehMl, V | obstanka pri meni. Moje čeljusti niso imele tri dni nič opravila, 184 SimnuS, VI | da sta, ob kateri uri in čemú. "Saj ni pobegnil, saj leži 185 DvehMl, VII | želodec je potolažen za malo ceno. Naposled pa bi legel, truden 186 SimnuS, IV | Kakor smrt sediš tam in čepiš!" ga je pokaral prisojniški. ~" 187 KrcmEl, IV | trikrat so jo pogasili. Na cerkveni strehi in v linah zvonika 188 SimnuS, II | stoji, kakor grešnik za cerkvenimi vratmi, so nam poslale oblastnije, 189 DvehMl, VI | kakor da bi šepetala v cerkvi: ~"Saj ni zame več poti 190 DvehMl, I | vreden, pa bodi tvoj oče cesar ali berač. Tudi Lojze je 191 SimnuS, VII | poslali po zdravnika?" ~"Še po cesarja in papeža!" ga je zavrnil 192 KrcmEl, II | bil zalotil tovariša na cesarski cesti. ~"Res sem zaspan 193 DvehMl, I | bila hči kmeta Lukanca, četrta izmed sestrá; sedemnajst 194 KrcmEl, VI | leta si kradel in ubijal, v četrtem letu pa si znorel, hvala 195 DvehMl, VII | vem, ali je tretji, ali že četrti dan. Tam med razbojniki 196 DvehMl, VII | nasmehnil, ko je Talijan četrtikrat pomešal karte. In Pavle 197 KrcmEl, II | sam vedel! Vprašaj nogo in čevelj. Ampak ko sem ugledal to 198 DvehMl, V | ne izplačalo; izbrusil bi čevlje, veliko jeze bi užil, opravil 199 KrcmEl, I | Najmlajši sin se je sklonil čezenj in ga je prijel za roko. ~" 200 SimnuS, VI | zvezde, molil je očenaš in češčenomarijo, nato je zatisnil oči in 201 KrcmEl, III | začetka." – ~Taka je bila ciganova zgodba. Gostje Elijevi so 202 KrcmEl, VI | svojim gostom ter poslušal ciganove kvante in zabavljice. ~Njegova 203 KrcmEl, III | spogledali in niso razumeli ciganovega norčevanja. ~"Kaj je rekel, 204 KrcmEl, III | pridigi so spali, pa bi ne ob ciganovi? Nikar se ne boj, krčmar 205 KrcmEl, VI | Ves blaten, kuštrav in ciganski je bil Martinov, kakor da 206 SimnuS, V | besedo. ~"Nalašč, iz same čiste hudobije bi nam delal sitnosti! 207 DvehMl, III | vzduh nič hladnejši in nič čistejši. Kolena so se mu šibila 208 KrcmEl, II | Tam nisva slišala nobene človeške besede, ne ti in ne jaz." ~ 209 SimnuS, VI | bližnjega. Čudna so pota človeškega življenja: do te pozne ure 210 SimnuS, III | božji pameti, temveč po človeški, in človeška pamet je zmotam 211 KrcmEl, IV | razveselil Elija. "Kimavcu in cmeravcu še nikoli ni rodila zemlja; 212 DvehMl, III | vsaki besedi ne zmrduj in ne cmeri; saj si fant, pa ne prisiljena 213 DvehMl, VII | postlano, zakaj bi se branil in cmeril on sam, njih tovariš in 214 KrcmEl, II | sem dušo zapil, da se mi cmeriš? Glej in pazi, da ne boš 215 DvehMl, VII | rad svoja rebra videl?" ~Čokat človek, rjav in koščen v 216 DvehMl, VII | nečedni brlog?" ga je vprašal čokati Hrvat. ~"Šel sem z njim – 217 DvehMl, III | spoznal! Ali so ti naši colnarji delali kaj neprilike zaradi 218 KrcmEl, V | uroke ne verujem in ne na coprnice. Cigan je le spoznal, da 219 KrcmEl, I | da bi spravil pohujšano čredo osojniško na pravo pot, 220 SimnuS, V | šibo božjo. Tu ležiš, ne črhneš besede, ne izkazuješ hvaležnosti 221 KrcmEl, I | nismo naglo stopili; pa še črhnili nismo. Zemlja je naša: če 222 SimnuS, I | visokim omreženim okencem. ~"Čuden je svet dandanašnji!" je 223 KrcmEl, III | govoril: ~"Zgodba je tako čudežna, da bi se ji človek smejal, 224 KrcmEl, I | do zadnje kaplje, pa se čudijo z nedolžnim srcem: Kaj sem 225 KrcmEl, III | drugo tretja. Kmetje so se čudili in so rekli: Saj ne veseljačimo 226 KrcmEl, I | je razložil faranom svoje čudne sanje. Tako je rekel: ~" 227 KrcmEl, V | Najmlajšemu je bilo mraz ob tej čudni zgodbi. ~"Zato si prišel 228 KrcmEl, IV | ves pôten in zasopljen; in čudo prečudno: Grajžarjeva duša 229 DvehMl, VII | urno barko preko morja. Čudohitro je plavala barka, že je 230 KrcmEl, IV | ga je temno pogledal. ~"Čuj, žid! V mestu sem bil, da 231 DvehMl, I | zmerom sva jo pokopala! Ali čuješ, kako vriskajo tam doli? 232 SimnuS, VI | pa je nenadoma zaklical čuk od bogvedikje s svojim bridkostnim, 233 DvehMl, VII | jutru predramil, ni bilo cule več pod posteljo. Hrvat 234 KrcmEl, IV | sem ves podoben tej mokri cunji na mojem čelu. Ali se staram, 235 DvehMl, II | škropilo je še narahlo v ravnih curkih; Pavle in Mana sta se vrnila 236 KrcmEl, VI | mizi in vino se je v črnem curku izlilo na tla. ~Elija se 237 KrcmEl, V | mi dal strupa, cigan! Ali čuvaj se me – nisi prvi in ne 238 SimnuS, VI | je bilo najino, telo sva čuvala, tam leži, kjer je ležalo! 239 DvehMl, II | na klop. Pred hlevom je cvilil pes in je grizel ob verigi. ~" 240 SimnuS, VIII| telo na tistem kamenju ne cvrlo v soncu, sem si ga naprtil 241 SimnuS, VI | čas ni dal, zdaj noge ne dadó. Postava je taka, da vidi 242 SimnuS, VIII| jemlje pravica, a počasi daje! – Glej, že sva v dolini! 243 KrcmEl, III | jemljem obresti, temveč jih dajem." ~"Nikomur še nisem kratil 244 KrcmEl, III | nekoč tako vračevali, kakor daješ," mu je odgovoril cigan. ~ 245 KrcmEl, II | bodo rodile in koliko bodo dale. Zdaj pa se je ozrl nanje 246 SimnuS, VII | procesija; vsa pot pa ni bila daljša za zdrave noge, nego kvečjemu 247 SimnuS, V | modrost pa tudi ni imela daljših nog od županje modrosti; 248 SimnuS, IV | romanja pa do bridkostnega današnjega dne? Da bi spravil ves vroči 249 KrcmEl, IV | da sem v nji le gostač od davi do drevi; pa če se ti zazdi, 250 SimnuS, III | ne bi rekel: naj plačuje davke in doklade, kjer ga je volja? 251 KrcmEl, II | Tam na dnu je bila pred davnimi časi bogata fara, pa jo 252 SimnuS, III | Šimna in ga je ogledaval z debelimi očmi od glave do nog, kakor 253 KrcmEl, V | spomin!" ~"Otrokom našim za dediščino!" ~Še preden se je Mlinar 254 KrcmEl, III | je nadloga in skrb. Naši dedje so hudo trpeli, naši očetje 255 KrcmEl, I | na tiste, ki bodo nekoč dedovali sramoto in revščino ter 256 DvehMl, VI | preslišala. Nisi rojena za deklo, tvoje srce ni tako ustvarjeno." ~ 257 SimnuS, II | treba tebi srebra in zlata? Delaj mi zastonj! – Nisem popival 258 KrcmEl, VI | je rekel Elija. "Hlapci delajo; če so mi pridelali vse 259 KrcmEl, III | grabež. ~"Zdaj šele bova delala kupčije!" ~"Jih bova!" ~ 260 SimnuS, VII | človek in oblastnije bi nam delale sitnosti!" ~"Napoti se po 261 KrcmEl, III | jih res neutegoma začela delati. Na tak prečuden način, 262 SimnuS, I | gospodar. Zakaj postava delavcem je taka: drugim boš točil 263 SimnuS, II | je nasmehnil. ~"Ni treba delavcu, da bi hranil, pa ima vendarle 264 DvehMl, III | bolele. Lojzeta ni bilo. ~"Delaven dan ima!" je pomislil Pavle. " 265 KrcmEl, III | računati. Lepih naukov mu nisem delil in jih ne bom nikomur, zato 266 DvehMl, V | hujši ne mogel! Ne glej za delom, temveč glej, kako da se 267 KrcmEl, IV | žalostno smrt na tepki, deseti in poslednji Grajžar bi 268 DvehMl, VI | vinar, ki ga zasluži, obrne desetkrat, preden si kupi suhega kruha; 269 KrcmEl, II | poslednjega trama in poslednje deske ter čakaj name tam, kjer 270 SimnuS, V | poslušala na osojniško stran, z desnim na prisojniško, pa ni pokimala 271 KrcmEl, I | kraja do kraja. ~"Škoda je detelje, ki jo je pomendrala ta 272 KrcmEl, V | kakor da sem priromal iz devete dežele. Le malo dni še, 273 SimnuS, II | svojo dlan ... ali številke devetindevetdesete ne poznam!" ~Premišljeval 274 SimnuS, II | so gostačili v številki devetindevetdeseti. Kam sodi v rejo in ámožno, 275 SimnuS, II | poznaš, Martinec, to številko devetindevetdeseto?" ~Zamislil se je tudi birič, 276 DvehMl, V | umreti na tujem, bi bila devetkratna smrt!" ~Veliko culo je povezal 277 DvehMl, VII | so zbrani ljudje od vseh dežel sveta. Morda bi se naključilo, 278 DvehMl, II | je pihal. ~"Da bi vsaj ne deževalo," sta pomislila obadva, 279 DvehMl, II | z motnimi očmi na pusto deževno pokrajino. Mani so vztrepetale 280 DvehMl, VIII| navajen pod milim nebom, dežja in mraza še ne." ~Ko so 281 SimnuS, VI | vsa svetla in prazniška, dihala je spanje na oči, sanje 282 SimnuS, III | starci; prah in ogenj smo dihali od jutra do mraka; nobeno 283 SimnuS, VI | travi; pozna noč jim je dihnila v obraz; zvezde so zasijale 284 KrcmEl, IV | zmerom nižji in se je dušil v dimu; kozolec je gorel na rebri 285 KrcmEl, VI | je legel Elija na mehki divan in si je točil in je pil, 286 DvehMl, III | ni upal, preveč je bilo divje; zdelo se mu je, da nobeden 287 DvehMl, IV | prijazno smejale, sladko so dišali kostanji. Mana se je spomnila 288 KrcmEl, II | tako sočno in blago, kakor diši le domača zemlja. ~Starejši 289 DvehMl, III | prišel; tudi zato, ker še ves dišiš po stari domovini – in to 290 DvehMl, I | lahko bi štel že mesece in dneve celó, da pridem póte, ali 291 DvehMl, VIII| doklej. Ali so bili trije dnevi, ali je bilo teden dni; 292 KrcmEl, II | človeka strah in groza. Tam na dnu je bila pred davnimi časi 293 DvehMl, VII | Morda bi se naključilo, da dobi opravila, čeprav le za en 294 DvehMl, IV | soboto! Tam ti ne bo hudega, dobri ljudje so!" ~Šli sta po 295 SimnuS, V | da ti poplačamo hudo z dobrim, kakor se kristjanom spodobi. 296 SimnuS, V | kedaj boš povrnil toliko dobrot?" ~Ko je Šimen tako premišljeval 297 SimnuS, VI | hvaležnostjo nezaslužene dobrote, se nam zdaj še roga in 298 KrcmEl, VI | žlahtni heres! Trči z mano, dobrotnikom, ki ti je dodelil kot in 299 KrcmEl, III | bodi stotisočkrat za svojo dobroto!" ~"Za kakšno?" se je začudil 300 SimnuS, II | Pa v osojniško!" se je dobrovoljno nasmehnil Šimen in si je 301 SimnuS, V | bo storil? Odrezal mu bo dobršen kos kruha in bo dejal: Ne 302 KrcmEl, I | on bil deležen, je kanila dobršna kaplja tudi na nas. Kdo 303 SimnuS, VI | besede iz Šimnovih ust; dočakala nista. Zazeblo ju je od 304 KrcmEl, II | bom nate, daj Bog, da te dočakam!" ~Visoko je še stalo sonce, 305 SimnuS, II | tako je ukazal gospodar: dodelal si, pojdi, kamor ti srce 306 SimnuS, VI | sladko spanje vama Bog dodeli, meni pa krščansko smrt!" ~ 307 SimnuS, VIII| življenju, zdaj pa mi ga je dodelila v obilni meri. Kdo bi se 308 SimnuS, V | od zgodnjega jutra, da bi dognala pravico; vozila sta se v 309 SimnuS, III | meji in bi pravica ne bila dognana. In obadva hkrati sta vzkliknila: ~" 310 KrcmEl, VI | sivi obraz ... ~Ko so sveče dogorevale in se je belilo jutro skozi 311 KrcmEl, II | se ti tako mudi? Komaj te dohajam s temi trudnimi nogami." ~ 312 KrcmEl, II | grešnikom! Zakrkni svoja dojna prsa!" ~Zalučil je prst 313 KrcmEl, III | gospodarja, ki bi očitno dokazal svoje pismo. ~Nad vse mere 314 SimnuS, III | rekel: naj plačuje davke in doklade, kjer ga je volja? Siromaka 315 DvehMl, VIII| vedel ne kod, ne čemu, ne doklej. Ali so bili trije dnevi, 316 DvehMl, VI | viseli na čelo, od očesa dol pa se je vlekel preko lica 317 KrcmEl, VI | dokler mu roka ni omahnila. Dolenjska in štajerska vina so mu 318 KrcmEl, III | jih živi brez števila po dolenjskih, hrvaških in drugih farah. 319 KrcmEl, I | župnik. ~Stopil je v izbo dolg, suh človek, oblečen v črn 320 SimnuS, IV | štirideset let od začetka tega dolgega romanja pa do bridkostnega 321 SimnuS, III | Tako sta sklenila in določila župana. Biriča pa sta podprla 322 DvehMl, VIII| Talijana in da ga je terjal za dolžni tolar. Sam ni vedel, ali 323 DvehMl, III | sem bil, ko sem stal na domači lehi in ko sem se bahal 324 KrcmEl, II | nas vseh skupaj ter naše domačije." ~Nato se je napotil v 325 DvehMl, VII | zazdelo, da je slišal od nekod domačo besedo. ~"V lepe kraje si 326 SimnuS, V | ne pred krčmo, ne pred domom; gonila sta naravnost do 327 DvehMl, IV | kostanjev. ~Do sobote je domovala pri Hanci, v soboto pa se 328 KrcmEl, III | dolino, do Martinovih, ki so domovali kraj farovža. Na dvorišče 329 DvehMl, VII | ne tobaka in pa če bi šel domovat v tako hišo, kjer leži v 330 SimnuS, IV | svoji sreči se je domislil domovine in je zahrepenel po nji, 331 DvehMl, V | Stotisočkrat pozdravljena!" ~Ko je dopisal to pismo, se mu je prelila 332 SimnuS, VII | njegov obraz se je svetil v dopoldanskem soncu in se je mirno smehljal. ~ 333 SimnuS, VII | sklenjene za molitev!" ~"Ko je dorogovilil, je na molitev pozabil!" ~" 334 KrcmEl, I | da bi nas milost več ne dosegla. Pa če se nam bo ob sodnem 335 KrcmEl, V | šel in je pograbil, kar so dosegli dolgi prsti. – Kaj bi mi, 336 SimnuS, I | njegovimi nogami. Ko je doslužil trideset let, so mu roke 337 SimnuS, III | Ob takih razgovorih sta dospela v Osojnico. ~Župan se je 338 KrcmEl, I | rekel eden izmed njih. ~"Dosti je župnikov na svetu!" je 339 DvehMl, VI | pomislila Mana. "Tudi tukaj si dote ne bom prislužila!" ~"Ali 340 DvehMl, VI | petnajst let, se prisluženi doti že kar nocoj odpovej! Malo 341 KrcmEl, VI | in se je z dolgimi vejami dotikala belega zidu. Elija je ni 342 SimnuS, III | pravica slavno razodeta! Ampak dotistihdob naj ta nadloga, Šimen imenovana, 343 DvehMl, III | Pomislil je: "Koliko pa je še dotlej, Pavle, da boš ti med tistimi 344 SimnuS, IV | pobegniti iz tega kraja brez dovoljenja in povelja! Postava je postava, 345 SimnuS, VI | Ampak če mi to veselje ni dovoljeno, pa si izberimo drugo, najvišje. 346 SimnuS, V | vse tako lepo in v miru dovršilo, nato pa sta se napotila 347 KrcmEl, VI | kapelici podobna; ko je bila dozidana, je rekel: ~"Tukaj bomo 348 SimnuS, II | videl teh krajev, kar je dozorela moja pamet." ~Župan je strmel 349 KrcmEl, II | bil tam, kamor sodim." ~Došel ga je in še ves zasopel 350 SimnuS, I | ko je pot dolga in vožnja draga?" ~Biriči ga niso poslušali, 351 DvehMl, V | pride v deželo toča, lakot, draginja, povodenj, vojska? Pride, 352 KrcmEl, VI | kakor dežnica; točil si je drago špansko vino, ki je že ob 353 KrcmEl, VI | povezala Izis vso svojo dragoceno balo in se je odpeljala 354 KrcmEl, VI | Počasi in mukoma se je dramil Elija. ~"Ali se mi je le 355 SimnuS, VII | počasi in trudoma se je dramila pamet. Spogledavali so se 356 SimnuS, VII | žarki luči. V dolini so se dramile sence, rosa je puhtela v 357 DvehMl, III | je ugledal temni voz in dremajoče popotnike, mu je segla v 358 KrcmEl, V | bal se je noči; podnevi je dremal; upala in siva so bila njegova 359 SimnuS, IV | biriča, ki sta prijetno dremala v travi, in je mislil še 360 DvehMl, III | stlačeni sedeli na klopeh in dremali; ali gorjé tistim, ki so 361 KrcmEl, I | hrome, kakor noge, tope in dremave, kakor oči. ~"Pri kralju 362 DvehMl, VI | Mana je kuhala čaj, od dremavice se ji je ognjišče zibalo 363 SimnuS, VI | ubogale, šel bi! Sladko dremljeta biriča, lepa je noč. Zakaj 364 DvehMl, III | bova preselila! Nikar ne dremlji, da te ne zapeljejo v druge 365 SimnuS, V | že je minila druga; tiha dremotnost je legla na dolino; nebo 366 KrcmEl, IV | je jabolko zrelo, pade z drevesa prej ali slej. Tudi ta izba 367 KrcmEl, V | ter snel klobuk pred črnim drevesom ob poti, zato ker sem mislil, 368 KrcmEl, IV | nji le gostač od davi do drevi; pa če se ti zazdi, da se 369 KrcmEl, I | žival tako ne živi, niti drevo ne, še kamen ne. Treba je, 370 SimnuS, I | rebrih. ~Stopil je k njemu droben, sključen, čemeren starec, 371 DvehMl, VIII| da ga je držala in vodila drobna, prijazna roka in da mu 372 DvehMl, I | dolini je ležala vas, z drobnimi lučmi je mežikala k njima. 373 DvehMl, VII | žganjarnico. Komaj je popil drobno čašo zelene pijače, so bile 374 DvehMl, II | drugačna je bila bajta, ves drugačen svet okoli nje. Vsako veselje 375 KrcmEl, III | obraz: ~"Cigan, ali ne veš drugačnih povesti? Če jih ne veš, 376 KrcmEl, II | žalostno, svidenje bo vse drugačno. Rad bi še zadnjikrat počival 377 DvehMl, VIII| nisem mislil k Manci, vse drugam sem se bil namenil takrat, 378 KrcmEl, II | svetilko. Nobeden ni povedal drugemu, še z očmi ni razodel, da 379 DvehMl, III | zazdelo, da je še z mnogimi drugimi zaklenjen v prostorno ječo. 380 DvehMl, VIII| Pojdi z menoj, da bo druščina!" ~"Šla bi," se je veselo 381 DvehMl, IV | posod. ~"Mnogo jih je pač v družini!" je pomislila Mana in si 382 DvehMl, V | sivi in izžeti in imajo družino doma. Dozdeva se mi, ljuba 383 DvehMl, III | zemljo, močne korenine so jih držale. "Pridi Mana, da te napojim 384 KrcmEl, V | razdejali so vse, kar ni držalo; razsuli so denar po tleh, 385 SimnuS, VI | osojniški je rekel: ~"Lahko je držati telo, ampak kdo bi uklepal 386 KrcmEl, II | dokler še poslednji tramovi držé. To je moja misel. Moja 387 SimnuS, III | ga primita ter varno ga držita! Če se mu na tej naši zemlji 388 DvehMl, III | tatovi. – Zakaj se tako tiho držiš?" ~"Truden sem!" je rekel 389 KrcmEl, I | Očital je svojim faranom duhovno in posvetno malobrižnost, 390 DvehMl, II | Mana sta sedla za mizo ob durih; tam ni bilo nikogar, oná 391 KrcmEl, IV | je pač umrl, ali grešnim dušam ni dal miru in prikazal 392 KrcmEl, IV | bil zmerom nižji in se je dušil v dimu; kozolec je gorel 393 SimnuS, III | starost in za stavo ti grem dvanajst debelih ur! – Če ni zmote 394 SimnuS, IV | služabnikom, da naj mu vprežejo dvanajstero belcev pred zlato kočijo. 395 SimnuS, IV | bila zalezla vanj setev dvoma in prešernosti, pa vendar 396 KrcmEl, III | ne senožeti, ne strehe. Edino, kar mu je od vsega bogastva 397 SimnuS, VI | Neprijazno tišino je motilo edinole smrčanje biričev in občinskih 398 KrcmEl, III | je pokazal proti durim. ~"Ej, kaj bi pač bilo," je rekel 399 KrcmEl, II | nameril se je naravnost do Elije, srd hladit. ~Materi se 400 KrcmEl, II | odprl usta, da bi poklical Elijo, krčmarja: ~"Kaj ne vidiš, 401 KrcmEl, I | njih brezbožno ravnanje. – Enajsta je ura, izpreglejte!" ~Farani 402 SimnuS, I | polnih trideset let je služil enemu gospodarju; stal je na enem 403 KrcmEl, I | postrani pa brez skrbi. Kakor Ezav ste, ki je za skledo leče 404 DvehMl, VIII| znočilo, se je prikradel na fabriško dvorišče, prostorno in pusto, 405 DvehMl, V | je bil že kdorkoli, velik falot je bil!" ~Lojze se je razsrdil 406 KrcmEl, VI | kvante ter jim prepeval fantovske pesmi. Tudi Potnik je prihajal 407 KrcmEl, VI | gledal! Deset let – trenotek fantu, smrt in večnost starcu! 408 SimnuS, V | bil, Bog vedi odkod, dvema farama za nadlego in šibo božjo. 409 KrcmEl, I | je vprašal svoje verne farane. "Med vami sem bil trideset 410 KrcmEl, I | razgledaval beli zvonik farne cerkve po tej nebeški krasoti, 411 KrcmEl, IV | švignil plamen do neba. Tudi farovška streha se je bila že trikrat 412 SimnuS, II | tudi ne lehe za krompir in fižol. In gostovali so tam tudi 413 KrcmEl, I | Kakor omahujoče, blodno frfotajoče vešče so se razkropili po 414 KrcmEl, I | Beli lasje so mu v vetru frfotali kraj čela; zdelo se mu je, 415 SimnuS, V | gonila kakor dvoje pijanih furmanov. ~"Čakaj!" je kričal prisojniški 416 SimnuS, V | Vzemi, jej in pij ter ne gani se s tega kamenja, dokler 417 KrcmEl, III | pajek, tako da se niso več ganili. Še včeraj mu je bil siromak 418 KrcmEl, III | vzdihovali tako milo in ganljivo, da bi se kamen razjokal. ~ 419 KrcmEl, III | konec pa je smrt. Tako garam in skrbim od pomladi do 420 SimnuS, V | odpovedal in tudi ustna se niso genila. "Kdo mu bo stregel, kdo 421 DvehMl, VIII| otopele, komaj da so se še genile, v srcu pa ni bilo bridkosti 422 SimnuS, VI | občinski možje pa se niso genili, temveč smrčali so še glasneje. 423 KrcmEl, I | na onstran groba. Ni se genilo. Župniku se je zdelo, da 424 KrcmEl, II | oči in prav tako prečudno gibek in uren je bil njegov jezik. ~" 425 DvehMl, IV | Delam, dokler se roke gibljejo in nič ne vzdihujem. Ali 426 SimnuS, V | ni čutil bolečine, tudi glad se je bil za silo vdal, 427 KrcmEl, III | vse mere je bil poslužen, gladek in prijazen. ~"Bodite danes 428 DvehMl, V | pod soncem, rahel veter gladi preko zorečih njiv, izza 429 DvehMl, VI | molčala. On pa je govoril gladko in mirno, kakor da je sedel 430 DvehMl, V | pa ne čuti ne mraza, ne gladú, ne žeje. Tudi meni niso 431 DvehMl, VIII| Lojze je bil vesel in glasan; točil je sam, ker je bil 432 DvehMl, V | pila do noči. Lojze je bil glasán in vesel, Pavletu pa je 433 DvehMl, IV | storila in kamor je šla, se je glasila za njo starodavna pesem: " 434 KrcmEl, I | pesem iz doline, zmerom glasnejša je bila in zmerom veselejša, 435 DvehMl, VI | gospo in z vsemi in nič manj glasno, kakor gospa sama. ~"Če 436 KrcmEl, V | njegovih ust. Njegovo srce je gledalo, koga bi ranilo, kam bi 437 SimnuS, VI | če bi ga šel radovoljno gledat, bi ga postava ozmerjala. 438 DvehMl, II | poslavljal, se mu je zdelo, da gledata okni za njim, kakor dvoje 439 DvehMl, VI | objokane oči, Mana? Ne maram gledati objokanih oči." ~Mana je 440 DvehMl, II | občutil, da ni hrepenenja tako globokega, nego je hrepenenje po grudi; 441 DvehMl, VIII| je čakala tistega dne z globokim, koprnečim veseljem, kakor 442 DvehMl, II | do poslednje kaplje, ne gloje v glavi do poslednje misli. 443 SimnuS, VI | noči kakor sama nebeška glorija. ~ 444 SimnuS, V | postavi, bi gluhec pridigal gluhcu in temu posvetovanju bi 445 SimnuS, V | o pravici in postavi, bi gluhec pridigal gluhcu in temu 446 KrcmEl, III | je stari župnik pridigal gluhim ušesom, po njegovi smrti 447 KrcmEl, I | posluša, kar mu razodeva gluho uhó, sliši stokanje hrastov 448 DvehMl, III | hlastajo, kakor od greha gnani, in da nobeden ne govori 449 DvehMl, III | pisala in spoznal ga je v gneči med stotimi. ~"Od zgodnjega 450 KrcmEl, I | gnezdo Potnikovih, belo gnezdece v zelenem vrtu – skomine 451 KrcmEl, I | In tam pod gričem je belo gnezdo Potnikovih, belo gnezdece 452 KrcmEl, V | gnilobe in trohnobe, pa je gniloba segla še v moje srce in 453 KrcmEl, V | svetle cekine koval iz te gnilobe in trohnobe, pa je gniloba 454 DvehMl, II | pot od mojega čela ga je gnojil!" – kdor je tako rekel, 455 KrcmEl, V | pobegnil v vežo ter mimo gnojnice za hišo natanko v tistem 456 KrcmEl, I | zadovoljnosti, temveč na gnoju lenobe. Kajti zadovoljni 457 DvehMl, I | pa sva se skrivala kakor gobavca," se je smejal Pavle. ~" 458 DvehMl, I | napijali vsi po vrsti. ~Godci so zagodli, pari so se vzdignili, 459 DvehMl, V | žvižgal in prepeval, ko je godel želodec svoj grenki bas. 460 SimnuS, VIII| da se je bil okopal. – ~Godile pa so se še druge reči, 461 KrcmEl, II | prazniki pa so in kakšni godovi?" je rekla mati in se ni 462 KrcmEl, I | osojniški farani, temveč so godrnjali in vzdihovali kakor sami 463 SimnuS, VI | pa jim je le nehvaležno godrnjanje, celo preklinjali so nekateri 464 KrcmEl, V | bile preslabe, da bi jo gojile in da bi ji stregle; ali 465 KrcmEl, III | vetru narahlo pozibavalo, gola glava je klonila globoko 466 DvehMl, VI | slovesu je dobila samo štiri goldinarje namesto petih, zato ker 467 SimnuS, V | po obrazu in je slekla do golega njegovo hinavščino. Še pol 468 DvehMl, VII | postelji, druga tik druge pod golim zidom. Napol razgaljeni, 469 SimnuS, IV | prisojniški: "Ti izpusti, colnar goljufni! Ali vidiš tisto kamenje 470 SimnuS, III | In je s palico pokazal na golo kamenje. ~Osojniškemu županu 471 KrcmEl, I | mu je segal do gležnjev; gologlav je bil, roke je imel sklenjene 472 KrcmEl, I | pokopano, leži pod težko gomilo in se bo vzbudilo šele na 473 SimnuS, I | bi rad v miru zaspal, me gonijo, kamor mi srce nič več ne 474 KrcmEl, V | zdaj si sam razsipnik in goniš goste od praga; pljuval 475 DvehMl, V | spomnil na Mano in kakor goreč ogenj se mu je izlilo v 476 SimnuS, VIII| svetli, kakor da jim je gorelo pod kožo ... Prisojniški 477 KrcmEl, III | vinski in da bi še te lahke gorjače ne vzdignil več." ~Pač je 478 SimnuS, II | se prerekal s postavami? Gospôda jih je napravila, pa jih 479 KrcmEl, V | zdi, Elija, da prezgodaj gospodariš?" ~Elija je bil kakor v 480 KrcmEl, V | prejme plačilo še pred svojim gospodarjem!" ~Zamahnil je z okovano 481 SimnuS, I | trideset let je služil enemu gospodarju; stal je na enem prostoru 482 DvehMl, I | Pa se ji godi dobro pri gospôdi, vesela pisma piše in o 483 DvehMl, IV | kuhati?" je vprašala. ~"Ne za gospôdo!" ~"Ali si že kdaj služila?" ~" 484 SimnuS, VII | temen strah. ~Zakaj ura gospoduje pameti in besedi; kar je 485 DvehMl, V | procesija lačnih ljudi po gosposkih cestah; dela so hoteli in 486 DvehMl, IV | po ulici, med visokimi, gosposkimi hišami; nato sta prišli 487 KrcmEl, III | Vsaj hišo mi pusti, vsaj za gostača me vzemi!" ~Krčmar ga ni 488 SimnuS, II | poslednji izmed tistih, ki so gostačili v številki devetindevetdeseti. 489 SimnuS, I | tiste hiše, kjer je Šimen gostaril. Prišel je in je rekel: ~" 490 SimnuS, I | bil zvest. Zakaj ne plačaš gostaščine?" ~Šimen se je začudil. ~" 491 KrcmEl, V | Pred tremi leti sem gostil popotnike, letos bom prosil 492 DvehMl, VII | Talijan. ~"Zdajle bom prav gotovo dobil!" se je tiho nasmehnil 493 KrcmEl, I | ki jo je pomendrala ta goveda; ampak govede ni škoda!" ~ 494 KrcmEl, I | pomendrala ta goveda; ampak govede ni škoda!" ~Tako je rekel 495 DvehMl, VII | Pavletu se je zdelo, da govore med seboj po italijansko. 496 DvehMl, VII | Kričali so v vseh jezikih in govoricah tega sveta. Pavletu se je 497 DvehMl, III | Pavle pa ni razumel njegove govorice. Vsenavzkriž so govorili, 498 KrcmEl, III | mimo ušes, kakor gre veter: govorile so, rekle pa niso nič. ~ 499 SimnuS, V | o krščanskem usmiljenju govorimo ter o ljubezni do bližnjega! 500 DvehMl, IV | si tako žalostna, da še govoriti ne maraš o tej žalosti!" 501 SimnuS, IV | je pisano, velja, kar je govorjeno, je prazna sapa. Blagoslovljen