Part, Chapter

 502 SimnuS, I   |                   skalovje, bogate njive, gozdove in pašnike, samotne romarske
 503 KrcmEl, III |              kupčijo, je ustavil voz pred grabežem in je popival, nato pa še
 504 KrcmEl, III |                pretege; ampak sedeli so v grabeževi krčmi in so pili njegovo
 505 KrcmEl, III |                  mogel na polje, pa se je grabil za lase ter je preklinjal
 506 KrcmEl, II  |                  da bi bežal iz zakletega gradú. ~Ali ozrl se je nenadoma,
 507 KrcmEl, IV  |              zasopljen; in čudo prečudno: Grajžarjeva duša je zadobila mir, nihče
 508 KrcmEl, III |               bilo, da bi se potegoval za Grajžarjevo hišo in domačijo. Upnik
 509 KrcmEl, III |                  sto leti. Požgali so par graščin in svojega kmečkega kralja
 510 KrcmEl, III |                 starodavna, kakor grofova graščina. Grabež je bil izpočetka
 511 KrcmEl, II  |                   bahal, da je varen pred grehom? Srce ne ve, kedaj da omahne.
 512 DvehMl, I   |                 so že solze, ti pa jih še greniš!" ~Stala sta ob plotu, na
 513 DvehMl, II  |                    Vsem tistim, ki so šli grenkega kruha služit v Westfalijo
 514 DvehMl, IV  |               žvečiš svojo žalost, toliko grenkejša je!" ~Mana je popila skodelico
 515 KrcmEl, V   |                strupa v njem še več in še grenkejšega. Kar je bilo prej skrito
 516 KrcmEl, III |                   tudi cigana je spoznal. Grenkost je občutil v srcu, ali izpregovoril
 517 SimnuS, III |             izpregovoril ~"Je že prav, da gresta, ampak kolikor poznam tega
 518 DvehMl, I   |               praviš, da se posloviva, da greva vsak po svoji poti, vsak
 519 KrcmEl, I   |                 bradati otroci, sivolasi. Grešé do zadnje kaplje, pa se
 520 KrcmEl, I   |                   na prihodnjo uro; in ki greši, ne da bi srce njegovo vedelo
 521 KrcmEl, III |               Grešil sem, moja žena pa ni grešila in tudi moji otroci ne.
 522 KrcmEl, VI  |                   pije ne! Kje si, cigan, grešna duša? Zdaj pridi in prinesi
 523 KrcmEl, I   |               priklonil do pasu. ~"Otroci grešni moji, Bog vam bodi milosten,"
 524 KrcmEl, I   |                 da nas pred Bogom toži za grešnike vseh grešnikov?" so rekli. "
 525 KrcmEl, I   |               Bogom toži za grešnike vseh grešnikov?" so rekli. "Ali nismo bire
 526 KrcmEl, III |                 vzkliknil. "Ampak odpusti grešniku in ne zavrzi ga! Grešil
 527 KrcmEl, IV  |                  Grajžar je pač umrl, ali grešnim dušam ni dal miru in prikazal
 528 KrcmEl, I   |                 polna do vrha. In tam pod gričem je belo gnezdo Potnikovih,
 529 DvehMl, IV  |                 ženska, ne jokam in se ne grizem, temveč pljunem na tla in
 530 SimnuS, I   |                  kruha in skrbno odmerjen grižljaj slanine; kakor je hranil,
 531 SimnuS, VII |                 strani in nikjer nobenega grma; od daleč se je svetilo
 532 SimnuS, IV  |                 in gospodarja. S hriba so grmeli možnarji, pred farno cerkvijo
 533 KrcmEl, V   |              mešal z jutranjo meglo. ~Pod grmom je ležal Elija, v tri gube
 534 KrcmEl, VI  |                   ni trčil; kakor vešča v grmu je izginil v noč njegov
 535 DvehMl, V   |                 izobilju lačnih gostov in grobarji bodo dobili posla. Še zoper
 536 SimnuS, VII |              preplašen, kakor prikazen iz grobov. Oči so se jim vzdramile,
 537 KrcmEl, III |                trdna in starodavna, kakor grofova graščina. Grabež je bil
 538 KrcmEl, I   |                 na vinograd, pa je zorelo grozdje. To so bili časi, da je
 539 KrcmEl, III |               truplo v travo. Ali v svoji grozi je bil zamahnil tako slepo
 540 KrcmEl, III |               grabež napol omahnil ter se grozovito razljutil. ~"Moje zlató
 541 KrcmEl, II  |               mizo. ~"Ná, Elija, ná, svoj groš!" ~Elija je prišel in ga
 542 KrcmEl, III |                  nego je sam ukazal, niti groša mu nisem posodil več, nego
 543 DvehMl, II  |          globokega, nego je hrepenenje po grudi; nobeno drugo ne živi v
 544 KrcmEl, V   |               grmom je ležal Elija, v tri gube zvit. Hodili so mimo njega,
 545 DvehMl, V   |                  vrha nabasane, zdaj pa – hajd! Preveč nas je in preveč
 546 DvehMl, VI  |          upognjena, suha ženska, zavita v haljo, ki je bila šita kakor iz
 547 KrcmEl, I   |                  dobro znočilo, je zapela harmonika; fantje so planili, dekleta
 548 DvehMl, IV  |                tam še mnogo ljudi, sinov, hčerá in gostačev, tako, da je
 549 KrcmEl, VI  |                  špansko vino je, žlahtni heres! Trči z mano, dobrotnikom,
 550 KrcmEl, VI  |                 Židano obleko in plašč od hermelina!" ~"Pa kaj še?" ~"Ovratnico
 551 SimnuS, VII |              občina pa ga je krstila?" je hinavsko vprašal prisojniški. ~"Krstila
 552 SimnuS, V   |               nadloga v svoji hudobiji in hinavščini dušo pusti, preden se razodene
 553 KrcmEl, I   |                  so plaho mežikale ter so hitele po svoji poti. ~Tujec je
 554 KrcmEl, V   |                 so omahovaje in plapolaje hiteli v hrib, zmerom višje. – ~
 555 KrcmEl, V   |                  je vzdihnil najmlajši. ~"Hiti, da ne zamudiš! Predzadnji
 556 KrcmEl, V   |              krčmar Elija; zdaj ima troje hiš, pa bo kmalu imel vso faro.
 557 DvehMl, III |                 pot!" je rekel Lojze. "Po hišah je ne boš spoznal, ker so
 558 DvehMl, IV  |                  med visokimi, gosposkimi hišami; nato sta prišli pod zelene
 559 KrcmEl, III |             rubežnikova palica udarila na hišna vrata. ~"Komu sem dolžan,
 560 KrcmEl, II  |                temveč stopil je moško čez hišni prag. ~"Mana!" je poklical
 561 DvehMl, III |                  šlo do srca kakor zimski hlad. ~"Torej praviš, da ne bo
 562 SimnuS, VI  |                 vrha do tal, napol zaradi hladne noči, napol od čudnega strahu,
 563 KrcmEl, V   |                   vzhodu; ali pihal je že hladni jutranji veter in na licih
 564 KrcmEl, III |                  šel za njim. Pred rezkim hladom, ki mu je bušil v lica,
 565 KrcmEl, II  |                  materi, ne sinovom, niti hlapcem ne. ~Starejši je vstal in
 566 KrcmEl, II  |                izmed njih je bil za troje hlapcev. Starejšemu je bilo dobrih
 567 KrcmEl, V   |             vzdihovanje se je porodilo iz hlapčevske malodušnosti. V svojem srcu
 568 DvehMl, III |               zložno, temveč da begajo in hlastajo, kakor od greha gnani, in
 569 DvehMl, II  |         Westfalijo in v Ameriko – kam jim hlepe oči v samotnih urah? Čez
 570 KrcmEl, IV  |                  in po rebri; od hiše, od hleva in od skednja se je še svetilo,
 571 SimnuS, II  |                  je odnesel veter, ožgane hlode so pokurili kajžarji, kamenje
 572 DvehMl, I   |                 sta romala uro in dve uri hodá, v hrib in čez goro, bi
 573 DvehMl, VI  |               poravnaj odejo in vzglavje. Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor,
 574 DvehMl, VIII|                   se niso zmenile, kod da hodijo in kam drži cesta. Kakor
 575 SimnuS, IV  |                  daljne ceste, koder niso hodile še nikoli. ~"Kaj je bilo
 576 DvehMl, III |                  na voz; v naši deželi ne hodimo peš!" ~Nista se vozila dolgo.
 577 KrcmEl, VI  |                 visokim plotom. Smreke in hoje so hlapci izkopali s koreninami
 578 KrcmEl, II  |             cigana po glasu in po vegasti hoji. ~"Nikar se ne pehaj; ostani
 579 KrcmEl, V   |                 da vstaja iznad hribov in holmov gosta senca; da vstaja polagoma,
 580 KrcmEl, I   |                 temveč je stal na zelenem holmu ter se razgledaval po vsem
 581 DvehMl, II  |                   srcu, ali na jezik niso hotele. Premočena, blatna in trudna
 582 DvehMl, V   |                 gosposkih cestah; dela so hoteli in kruha; roka te natanke
 583 KrcmEl, V   |          prebredli so vse izbe, izbice in hrame, potolkli, pobili in razdejali
 584 DvehMl, VI  |                  jih je, ki so zbirale in hranile za doto; in ko so prihranile,
 585 KrcmEl, VI  |              izpregledal; da bi bil prej! Hraniti bo treba, da se nama ne
 586 DvehMl, II  |                   bodiva; ni treba solzá, hraniva jih za kasneje, ko bo morje
 587 KrcmEl, V   |                 naši orači orali; tam pod hrastom sem ležal v senci, ko so
 588 KrcmEl, I   |                 gluho uhó, sliši stokanje hrastov na hribu, naših pesmi ne
 589 KrcmEl, VI  |                pozdravljali; še za njenim hrbtom nihče ni pljunil. Tudi njeno
 590 DvehMl, II  |                   tako globokega, nego je hrepenenje po grudi; nobeno drugo ne
 591 SimnuS, VIII|             Prisojnico in na Osojnico. Na hribih se je še svetilo, tudi nebo
 592 KrcmEl, VI  |               razlegale po dolini njegove hripave kvante. ~Kakor je bil sam,
 593 KrcmEl, VI  |                razlegale v dolino; ubiti, hripavi glas Elijev je šel do zadnje
 594 KrcmEl, III |             Sosedje! Hlapec!" je klical s hripavim glasom. ~Ali nikogar ni
 595 KrcmEl, I   |           vzdramil, njegove misli so bile hrome, kakor noge, tope in dremave,
 596 DvehMl, VII |                  zidom. Napol razgaljeni, hropeči in trudni so spali tam popotniki,
 597 DvehMl, VII |               trde postelje, ne slišal bi hropenja in smrčanja tovarišev in
 598 DvehMl, VII |                   izbi.  Pavle je stresel Hrvata za ramo. ~"Glej, culo so
 599 DvehMl, VII |                Tako sta živela in spala s Hrvatom dolgih sedem dni; nazadnje
 600 DvehMl, VIII|                zazdelo, da sliši od daleč Hrvatov glas. Natanko ga ni razločil;
 601 KrcmEl, III |               brez števila po dolenjskih, hrvaških in drugih farah. Ljudje
 602 DvehMl, VII |                   je uganil, da govori po hrvaško. ~"Nož kar lepo spravi,
 603 SimnuS, II  |                pogubili v svet. Nekoč, ob hudem vetru, je priletela iskra
 604 KrcmEl, III |                 zakaj pa me gledaš s temi hudimi očmi? Saj niti božjaka nimam
 605 SimnuS, VII |              Birič pa je bil prekanjen in hudoben, zato je odgovoril: ~"Primi
 606 SimnuS, V   |                 da nam ta nadloga v svoji hudobiji in hinavščini dušo pusti,
 607 KrcmEl, IV  |             bridkosti, ali pa kani skrito hudobijo?" ~Martinov je pil, pa se
 608 SimnuS, VI  |                  pravico je storil Šimen. Hudobna misel se je porodila v njegovem
 609 DvehMl, II  |                  ne poslušaj, kar kvasijo hudobni ljudje," je rekel Pavle. "
 610 KrcmEl, I   |                nas zmerja z iblajtarji in hudodelci? Da nismo svetniki, vemo
 611 SimnuS, VI  |                   najde, bi bilo umiranje hudodelsko početje ... Kaj pa, Šimen,
 612 DvehMl, V   |              revščine bo in devetkrat več hudodelstva, drugače pa bo vse po starem.
 613 SimnuS, V   |            modrost. Mi pa ne čakamo tvoje hvale, ker je tudi brez nje videl
 614 SimnuS, V   |               črhneš besede, ne izkazuješ hvaležnosti za našo previdnost in modrost.
 615 SimnuS, VI  |                   počenil ter sprejemal s hvaležnostjo nezaslužene dobrote, se
 616 SimnuS, II  |                  razsodil župan in vsi so hvalili njegovo modrost. ~Župan
 617 SimnuS, III |               leži! – Iblajtar modruje po iblajtarski pameti, mi pa smo kristjani!" ~"
 618 KrcmEl, V   |          zasolzile. ~"Tam v razoru sem se igral, ko so naši orači orali;
 619 DvehMl, VI  |                Tako je mislila Mana in je ihteč zaspala. ~V tem nemirnem
 620 DvehMl, IV  |                   ji tresla od zatajenega ihtenja. ~"Shujšala si!" je rekla
 621 KrcmEl, I   |                  do hriba se je razlegalo ihtenje in vzdihovanje, ko so pokopavali
 622 KrcmEl, II  |            njegovo streho bom spal, če jo imá." ~Potnikov ni dolgo pomislil,
 623 DvehMl, VI  |                   Ne bo vama težko obema: imejta eno samo leseno bajto in
 624 KrcmEl, V   |                  trohnobe je treba, da bo imelo zdravje prostora; smrti
 625 SimnuS, V   |                  na svetu ni še bilo tako imenitnega in slovesnega posvetovanja,
 626 SimnuS, II  |                  rodila!" ~Šimen, nadloga imenovan, ga je prijazno pogledal. ~"
 627 SimnuS, III |         dotistihdob naj ta nadloga, Šimen imenovana, čaka na tistem belem kamenju,
 628 DvehMl, VI  |               hoče služiti drugim, ne sme imeti v očeh nobene solze več
 629 KrcmEl, V   |               švigale goreče treske in so iskale; našle niso. ~"V zemljo
 630 DvehMl, III |                    Dela ti poiščem, če bo iskanje kaj izdalo; že jih je lepa
 631 DvehMl, V   |                 Da bi le sam vedel! Posla iskati bi se ne izplačalo; izbrusil
 632 SimnuS, VI  |               veselje ni dovoljeno, pa si izberimo drugo, najvišje. Pripravi
 633 KrcmEl, V   |                    prebredli so vse izbe, izbice in hrame, potolkli, pobili
 634 KrcmEl, III |                   ko je bil tam, ni dolgo izbiral in odlašal. Ko je ugledal
 635 DvehMl, IV  |                   nad seboj in oblačil na izbiro! Ampak ker si otrok, ti
 636 KrcmEl, VI  |                 peljal v mesto. Tam si je izbral žensko ter jo je vso našarjeno
 637 DvehMl, II  |                  ki bi jih nobena roka ne izbrisala in nobena voda ne izprala.
 638 SimnuS, III |                 je pisano in potrjeno, ne izbriše tvoj jezik; pisano pa je,
 639 DvehMl, V   |                iskati bi se ne izplačalo; izbrusil bi čevlje, veliko jeze bi
 640 KrcmEl, V   |                 toliko silo, da je krčmar izbuljil oči, izpustil ciganov vrat
 641 KrcmEl, I   |              grešniki, ali biričem jih ne izdaja. Otroci so, bradati otroci,
 642 DvehMl, III |                poiščem, če bo iskanje kaj izdalo; že jih je lepa vojska,
 643 KrcmEl, III |                   se je pehal do zadnjega izdihljaja, pa je umrl; tudi jaz umrjem,
 644 KrcmEl, V   |                   bi se ne upehal! Kam je izginila vsa ta lepota? Kam se je
 645 KrcmEl, VI  |                   stali na cesti in so se izgledovali. ~"Kralja imate, zdaj pa
 646 DvehMl, VII |                   so spali tam popotniki, izgnanci; težka je bila njih sapa.
 647 SimnuS, VIII|                 počitka?" ~Župan pa se je izgovarjal: ~"Saj ni potrjeno, da je
 648 KrcmEl, V   |                  da je nobena sila več ne izgrebe na dan. In da je zakopana
 649 DvehMl, V   |              plahoten, kakor otrok, ki je izgrešil pot v samoti. ~Gledal je
 650 KrcmEl, VI  |                   Kod se klatiš, da te je izgrešila posvetna pravica? Ali si
 651 DvehMl, II  |                      Koliko jih je, ki se izgubé brez spomina, se ne prikažejo
 652 DvehMl, III |               kakor ime na poštnem pismu; izgubili me ne bodo." ~Daleč v mesto
 653 DvehMl, VII |            vdrugič in vtretjič. ~"Zdaj pa izgubim," se je ves vesel nasmehnil,
 654 KrcmEl, V   |              streznil in vzdramil, je bil izgubljen na vekomaj." ~"Kaj se je
 655 DvehMl, VII |                tolarje in je videl, da bi izhajal še nadaljnjih štirinajst
 656 KrcmEl, V   |                  bi gledal še dalj, bi mi izkapale oči od same žalosti." ~Ali
 657 SimnuS, V   |                obraz! Nič ni razodeto, ne izkazano in ne sojeno, dokler ne
 658 SimnuS, V   |               ležiš, ne črhneš besede, ne izkazuješ hvaležnosti za našo previdnost
 659 KrcmEl, VI  |                  Smreke in hoje so hlapci izkopali s koreninami in s prstjó
 660 KrcmEl, V   |                  Bistre si pameti, cigan! Izkusiti sem te mislil, pa si izkušnjo
 661 DvehMl, VIII|                  namenil takrat, ko mi je izkušal Hrvat vero in dušo. Tja
 662 SimnuS, IV  |                slavno ubranilo mnogoterim izkušnjavam; ni se bila zalezla vanj
 663 KrcmEl, IV  |                res tako misliš, ali pa si izkušnjavec?" ~Cigan se je zasmejal. ~"
 664 KrcmEl, IV  |                   pobožen volk bi se vdal izkušnjavi, če bi ga zaprli med same
 665 KrcmEl, V   |             Izkusiti sem te mislil, pa si izkušnjo dobro napravil!" ~Šel je,
 666 KrcmEl, III |                  dolžan, pa se je čez noč izlegel iz krone stotak. Komaj so
 667 DvehMl, II  |                   se ne bojva nikogar ter izlijva iz srca to žalost, ki je
 668 KrcmEl, VI  |                   da se mu je mrzel curek izlil za vrat. ~"Kam je šlo? Kedaj
 669 KrcmEl, VI  |                   Elija je pil sam ter je izlival vino po bradi in za vrat;
 670 SimnuS, V   |             posrečilo, da so iztehtali in izmerili dvoje popolnoma enakih kosov
 671 SimnuS, I   |              kadar je treba, temveč da je izmišljena in abotna povest za otroke. ~
 672 SimnuS, I   |                   poizkušal je, da bi jih izmodril. ~"Saj nič drugega ne maram,
 673 SimnuS, V   |                sta na to in na ono stran, izmodrovala pa nista ničesar. Zatorej
 674 SimnuS, VI  |                   nasmehnil in duša se je izmuznila natihoma in ponevedoma,
 675 DvehMl, V   |                 Zoper vsako bolezen so že iznašli zdravilo, za lakoto pa se
 676 DvehMl, II  |                 se je ploha tako gosta in iznenada, kakor da se je nebeško
 677 SimnuS, VIII|                         VIII  Sporočilo o iznenadni Šimnovi smrti se je razleglo
 678 KrcmEl, II  |                 sestro. Lehe še niso bile izorane, dišalo pa je iz njih tako
 679 KrcmEl, III |                    zdaj pa se spodobi, da izperemo iz duše vse hude misli." ~
 680 KrcmEl, II  |                  bridkosti in da ga bosta izpila do dna. ~Potnikov se je
 681 KrcmEl, IV  |                    vsa vroča je že cunja, izplakni jo!" ~Jezik se mu je opletal
 682 DvehMl, III |                 in kalna; samo usta si je izplaknil, nato pa jo je izpljunil. ~"
 683 DvehMl, III |                  izplaknil, nato pa jo je izpljunil. ~"Saj večna ne bo ta vožnja!"
 684 KrcmEl, III |                   graščina. Grabež je bil izpočetka ponižen in pohleven do njega,
 685 KrcmEl, II  |                   Moja misel je ta, da se izpolnijo vsa znamenja, ne le tista,
 686 SimnuS, IV  |                  ter hvali Boga, da si jo izpolnil!" ~Njegove misli so se napotile
 687 SimnuS, VIII|                    da bi opravil vesoljno izpoved. Preden se je vračal, je
 688 KrcmEl, V   |              bister! – Kaj praviš, ali bi izpraznila steklenico najboljšega,
 689 KrcmEl, V   |                ramo. ~"Le malo še ostani. Izprazniva to steklenico – in še drugo,
 690 SimnuS, I   |                  ne ..." ~Nič ga niso več izpraševali; prijeli so ga in so ga
 691 KrcmEl, III |                  krčmo pit, molit in vest izpraševat pa v cerkev, ne narobe;
 692 KrcmEl, II  |                  bodo vriskali, dokler ne izpregledajo pod tramovi. Slepi so –
 693 DvehMl, I   |                 se razjokala; zdaj pa sva izpregledala, vriskaje pojdeva do konca;
 694 KrcmEl, I   |                  jim oči nenadoma odprle; izpregledali so in sram jih je bilo. ~"
 695 KrcmEl, I   |               ravnanje. – Enajsta je ura, izpreglejte!" ~Farani so do konca poslušali,
 696 SimnuS, V   |                   in ne sojeno, dokler ne izpregovori vrhovna pravica, ki sem
 697 SimnuS, VII |                   je oznanil: ~"Vstanite, izpregovorite, in če je še kaj modrosti
 698 SimnuS, V   |                toliko jeze in odkod; tudi izpregovoriti je nameraval, jezik pa je
 699 KrcmEl, I   |                razvozlani, beseda je bila izpregovorjena, srca so bila potolažena. ~"
 700 SimnuS, VI  |                   mi, da se nikoli ne bom izprehajal!" je pomislil Šimen. "Prej
 701 SimnuS, IV  |                   oblaki, ki so se zložno izprehajali po nebu. Biriča sta se vzdramila;
 702 SimnuS, VIII|               prijazno, da se človek malo izprehodi, čeprav šele po smrti! Postava
 703 DvehMl, IV  |                 Do večera je časa dovolj, izprehodiva se!" je rekla Hanca. ~Zelene
 704 KrcmEl, I   |                 je zdelo, da se je dolina izpremenila tisto noč in tisto uro,
 705 SimnuS, I   |                  obraz. Pa je preudaril: "Izpremenili so se časi; tista stvar,
 706 SimnuS, I   |                  se je čudežno vrstilo in izpreminjalo pred njegovimi očmi; pokrajina
 707 KrcmEl, II  |                voda raste; pijanca ne bom izpreobračal, dokler je pijan. Kar je
 708 KrcmEl, I   |                   da je še časa dovolj za izpreobrnjenje in pokoro. ~Farani so verno
 709 KrcmEl, II  |             žalostna, pa je rekla: ~"Zdaj izpričaj! Ne hodi odtod!" ~On pa
 710 KrcmEl, II  |              konca, takrat se povrnem ter izpričam tej dolini, da sem njen
 711 SimnuS, II  |            Prisojnice, pa tudi pismo tako izpričuje. Kdo bi se prerekal?" ~Župan
 712 KrcmEl, I   |                 mati moja; kakor me ti ne izpustiš, tako te jaz ne izpustim;
 713 SimnuS, III |                    dokler ni zadnja sodba izrečena!" ~Izpregovoril pa je tudi
 714 SimnuS, VII |              rešetali pravico, pa je niso izrešetali. Jed nam ni teknila, pijača
 715 SimnuS, V   |                  pazita, vajinim rokam je izročen!" ~"Da je lačen, je dejal!" ~
 716 DvehMl, V   |                 še sile; za nadalje pa se izroči Bogu in svojemu patronu.
 717 SimnuS, V   |                 žejnega, kakor je bil, si izročil biriču, da ga požene v Osojnico!
 718 DvehMl, VII |                 bili, molčljivi, plahi in izstradani. ~"Lepo zahvaljen bodi za
 719 SimnuS, III |                   še tako polne, so kmalu izsušene ... Junak sem bil med njimi
 720 DvehMl, VII |                svojem bogastvu." ~Nato je iztegnila roko, odprla je dlan in
 721 SimnuS, V   |              navsezadnje posrečilo, da so iztehtali in izmerili dvoje popolnoma
 722 DvehMl, V   |                  človek se navsezadnje le iztrezni in je devetkrat bolj bolan,
 723 DvehMl, VII |                    je vztrepetal in se je iztreznil. Poldne je bilo; napotil
 724 SimnuS, IV  |               župan prisojniški, da bi mu iztrgal uzde. In je kričal, da se
 725 KrcmEl, II  |                  bi šele zunaj spoznal in izvedel, kako da sem močan. Temveč
 726 DvehMl, VII |                   Ne mene, ne njega ne bo izveličal ta tolar." ~Ko sta pokosila,
 727 DvehMl, V   |             napravil, zaradi te neumnosti izveličanje izgubil? Za to gre in o
 728 DvehMl, V   |                   siva barka se je počasi izvila izmed drugih, ki so se mirno
 729 KrcmEl, III |                  gonil od hiše, sam si je izvolil in kazal pot. Njegov greh,
 730 DvehMl, IV  |                   ti ne ve ne kod ne kam, izžemó do zadnje kaplje! Le to
 731 DvehMl, V   |            trideset let, ki so že sivi in izžeti in imajo družino doma. Dozdeva
 732 DvehMl, II  |                 za bajto in za tistih par izžetih leh se niso trgali. ~Ali
 733 SimnuS, VI  |                 postava ima stare noge in išče dolgo, da mi poišče smrtno
 734 SimnuS, IV  |                 boš takoj izpustil, Judež Iškarijot? Poglej pismo, če znaš brati!
 735 DvehMl, III |                 več ne rodi jablan zlatih jabolk; in da se morda kmalu posuši,
 736 DvehMl, VI  |                   Le otrok sanja o zlatih jabolkih in medenih potokih, le otrok
 737 KrcmEl, IV  |                    krčmar Elija; kadar je jabolko zrelo, pade z drevesa prej
 738 DvehMl, I   |              treba le še poseči, kakor po jabolku na veji. ~"Budalo, da se
 739 KrcmEl, IV  |                  vrnil se je proti domu z jadrnim korakom, trepetajoč od groze
 740 SimnuS, V   |               pošepetavanje visokih črnih jagnedi, ob cesti trepetajočih. ~
 741 SimnuS, II  |              gospodar in mu poreče: Sveti Janez Krstnik, ki živiš ob kobilicah,
 742 SimnuS, II  |                pred naklo, samega svetega Janeza Krstnika, ki je živel ob
 743 DvehMl, II  |                   in Mana sta skočila čez jarek in sta se stisnila pod košato
 744 KrcmEl, II  |                 milim nebom, kadar je noč jasna in zemlja topla. Ali rad
 745 DvehMl, VIII|                   njegove misli niso bile jasne; frfotale so na to in na
 746 SimnuS, VIII|             svetilo, tudi nebo je bilo še jasno, dolina pa je tonila v večerne
 747 KrcmEl, II  |                  ptice na nebu: prišle so jate od vseh strani in so zasenčile
 748 KrcmEl, I   |             podobni nedolžnemu otroku, ki jé in pije ter ne pomisli na
 749 DvehMl, V   |              drugače pa bo vse po starem. Ječe bodo imele v izobilju lačnih
 750 DvehMl, II  |                 ne povrne se ni eden." – ~Jedla sta in pila, nato pa je
 751 SimnuS, VI  |                   in sem bil vesel, da je jemala brez godrnjanja. Glej, zdaj
 752 SimnuS, VIII|               pusto in dolgo; kajti naglo jemlje pravica, a počasi daje! –
 753 KrcmEl, III |                odreci mi postelje; jaz ne jemljem obresti, temveč jih dajem." ~"
 754 DvehMl, I   |               ustvarjena sta kakor midva, jesta in pijeta in živita kakor
 755 SimnuS, VI  |             ugledala. Ne smem ne piti, ne jesti, dokler ne zapiše, odkod
 756 DvehMl, V   |                  so peljali v bolnišnico, jetnike pa v ječo; oboji so dobili
 757 SimnuS, I   |                 je rekel sodnik in je bil jezen. Ker oči sodnikove so take,
 758 KrcmEl, I   |                 videl," je rekel tretji. ~Jeziki so bili razvozlani, beseda
 759 DvehMl, VII |                kartali. Kričali so v vseh jezikih in govoricah tega sveta.
 760 SimnuS, III |             svojim občanom: ~"Nikar se ne jezite ob takih besedah, temveč
 761 KrcmEl, I   |                  ne pokoplje. Res so bile jezne in hude njegove besede,
 762 DvehMl, IV  |                  si spoznala!" ~"Kaj bi z jezo in s spoznanjem?" je vsa
 763 SimnuS, VII |              Prisojniški se je zvil kakor jež, še nos se komaj kaže iznad
 764 KrcmEl, II  |            žalosten rekel najmlajši in na jok mu je bilo. ~Drugi pa je
 765 SimnuS, IV  |                 Moški so kleli, ženske so jokale, otroci so kričali. Ura
 766 KrcmEl, V   |                 ampak odkar si sanjava in jokava cunja, je dolgčas pod tvojo
 767 SimnuS, III |                 začetek pa je ta dolgi in jokavi nadložnik, ki nam ga je
 768 DvehMl, I   |                  in ne bom oblekla židane jope, dokler se ne vrneš!" ~Od
 769 DvehMl, IV  |                 nagosto, kakor v štacuni: jopiči vsake sorte, beli, rdeči
 770 DvehMl, I   |                prikazala, je imela židano jopo!" ~Obadva sta molčala dolgo;
 771 DvehMl, III |          nerodnost, pa te bom še v dolini Jozafat spoznal! Ali so ti naši
 772 DvehMl, VII |                 do konca bi si ogledal to jozafatsko dolino, kjer so zbrani ljudje
 773 SimnuS, IV  |                Ali ne boš takoj izpustil, Judež Iškarijot? Poglej pismo,
 774 KrcmEl, V   |                 tajal sneg in je pihal od juga toplejši veter, se je Potnikov
 775 SimnuS, III |              polne, so kmalu izsušene ... Junak sem bil med njimi in sem
 776 KrcmEl, I   |                 zaihtelo od bridkosti. Od jutranje strani in od večerne so
 777 KrcmEl, V   |                    ali pihal je že hladni jutranji veter in na licih je čutil
 778 KrcmEl, V   |           tramovja, črn dim se je mešal z jutranjo meglo. ~Pod grmom je ležal
 779 KrcmEl, V   |                   ustrašil in si omahnil. Južina je bila že pred teboj, pa
 780 DvehMl, V   |                  kuharji skuhali preobilo južino, morajo stradati!" ~"Pa
 781 KrcmEl, IV  |                   oni strani doline se je kadilo. ~"Ničesar ni pozabil, prav
 782 KrcmEl, IV  |                bilo. Ampak za čelom brní, káje ne prenesem in ne pijače." ~"
 783 DvehMl, I   |                   je krvava – sodba je in kajžar se ji ne upiraj." ~"Zatorej
 784 DvehMl, IV  |              kakor je, bi bila že dota za kajžarjevo hči! Bodi mi sreča prijazna,
 785 SimnuS, II  |                  ožgane hlode so pokurili kajžarji, kamenje pa je ostalo tam
 786 DvehMl, I   |                 Ni greha brez pokore, ali kakó bi bila pokora brez greha?
 787 DvehMl, VII |                  je vprašal Talijana. ~"S kakšnim tolarjem?" se je nedolžno
 788 DvehMl, III |                 je vodo, topla je bila in kalna; samo usta si je izplaknil,
 789 DvehMl, II  |               bilo iz grla in oči so bile kalne kakor poprej. ~Sešla sta
 790 SimnuS, VIII|               Sladko sta spala biriča pod kamenjem; osojniški je ležal na hrbtu,
 791 DvehMl, IV  |                  so padale kakor kamen za kamnom. ~Ko se je vzdramila, je
 792 DvehMl, VII |                 na svetu, ki spe na trdem kamnu." ~Ko se je ob poznem jutru
 793 KrcmEl, II  |                najprej, kakor se spodobi. Kamorkoli pojdeš, Bog s teboj; in
 794 KrcmEl, VI  |         steklenicami in kozarci. ~"Stran, kanalje! Kdo vas je klical?" ~Gostje
 795 DvehMl, I   |                toliko polno bridkosti, da kane kaplja čez rob, se prelije
 796 KrcmEl, IV  |              zmešalo od bridkosti, ali pa kani skrito hudobijo?" ~Martinov
 797 SimnuS, I   |                 in brez srda. "Umreti sem kanil v postelji, pa so me pregnali;
 798 KrcmEl, I   |                  ko je bil grob zasut, so kanile nanj prve težke kaplje,
 799 DvehMl, II  |                prva kaplja, sto drugih je kanilo za njo, namah so razrile
 800 KrcmEl, III |                  je z roko tjavendan: "Na kant me še ni spravil," je rekel. ~
 801 SimnuS, VIII|                  majal in se zaletaval ob kantone. ~Tisti, ki je prisedel,
 802 DvehMl, VI  |               tako hudo ranjeno, da mu je kapala kri izza prstov na tla. ~
 803 KrcmEl, I   |                  ranjeni; rdeče kaplje so kapale od lic na tla in Potnik
 804 SimnuS, VIII|                   tistega dne, ko je bila kapelica blagoslovljena. Potrkal
 805 KrcmEl, VI  |                  zgradil lopo, ki je bila kapelici podobna; ko je bila dozidana,
 806 DvehMl, IV  |               veselja zraven, pa če je le kapljica, jo razmakni na vse strani,
 807 DvehMl, VII |                okroglih mizah; pili so in kartali. Kričali so v vseh jezikih
 808 DvehMl, VII |                  ki je znal nemško. ~"Ali kartaš?" je Pavleta vprašal Talijan. ~"
 809 KrcmEl, I   |                   župnikovemu na čast. Do kasne noči, do polnoči so pili
 810 SimnuS, VI  |                   je spomnila name, v teh kasnih dneh, v teh večernih urah;
 811 DvehMl, VIII|             zasledil njen dom, je bilo že kasno pod noč. Potrkal je močno,
 812 SimnuS, V   |                režem ti kruh, kakor me je katekizem učil. – Tako bi storil veren
 813 SimnuS, VII |                    naj ga še pokoplje!" ~"Katera občina pa ga je krstila?"
 814 KrcmEl, IV  |                 moli. Molil bom – kam, do katerega Boga?" ~Vstal je, pot mu
 815 SimnuS, VIII|                oblastnije debelo pismo, v katerem je bilo zapovedano, da naj
 816 DvehMl, V   |               tisoč!" je rekel Pavletu. ~"Katerih?" ~"Mojih tovarišev in tvojih!
 817 DvehMl, III |                   koliko je ovinkov in na katero stran. Najino domovanje
 818 SimnuS, VIII|                 bile vajene in so mu same kazale pot. Komaj pa se je približal
 819 SimnuS, VI  |                 in vstanite, možje iz teh kaznovanih občin, da pretehtamo, kako
 820 KrcmEl, V   |                 storili tudi na hlevu, na kašči in na skednju. ~Nebo je
 821 KrcmEl, V   |                  v hlev in v shrambo in v kaščo, ali antikrista ni bilo. ~
 822 DvehMl, III |                 bil sam vesel; zdaj pa mi kažeš grozo in žalost!" mu je
 823 DvehMl, III |                 Noga najde svojo pot brez kažipota, kadar gre žalost z njo." ~
 824 DvehMl, V   |                pravico, ali naj je bil že kdorkoli, velik falot je bil!" ~Lojze
 825 SimnuS, VI  |                  ponevedoma, kakor tat iz kehe. Vedel sem, da namerava
 826 KrcmEl, II  |             čutila, da jima je nalit poln kelih bridkosti in da ga bosta
 827 KrcmEl, I   |            govoril župnik dolgo pridigo o kesanju in o pokori. Očital je svojim
 828 KrcmEl, IV  |                  se je razveselil Elija. "Kimavcu in cmeravcu še nikoli ni
 829 DvehMl, V   |               škodilo. Le preveč potrt in kisel nikar ne bodi. Če je v srcu
 830 KrcmEl, VI  |                sem?" je vprašal hlapca. ~"Klada pijana! Krčmar Elija si,
 831 SimnuS, IV  |                  je kovalo stotero težkih kladiv. Pa je pomislil: "Kdo bi
 832 SimnuS, I   |                   oj Šimen; na tla položi kladivo in pojdi z Bogom, kamor
 833 DvehMl, III |                 čisto blizu, komaj za tri klaftre. "Lačna sem in žejna," je
 834 KrcmEl, III |                   le na tla, temveč še za klaftro globlje. Zemlja se je udrla
 835 DvehMl, VII |                rekel Talijan: ~"Kaj bi se klatila po mestu ob tej vročini,
 836 KrcmEl, VI  |                 vseh si me ukanil! Kod se klatiš, da te je izgrešila posvetna
 837 KrcmEl, VI  |                 je pomislil. "Sit sem teh klavrnih gostov; duh je duh, zijá
 838 KrcmEl, IV  |                 in ne spominjajte se me s kletvijo, temveč molite zame!" ~Družina
 839 SimnuS, VI  |                 so dramili občinske može, klicali so in prigovarjali, odgovarjalo
 840 KrcmEl, II  |                ozrl se je nenadoma, kajti klicalo je za njim: ~"Bratec, tovariš,
 841 DvehMl, IV  |             postavno in debelo, je morala klicati za gospo; njen mož je bil
 842 DvehMl, II  |               malodušno, kakor otroku, ki kliče po materi!" ~Že ob tisti
 843 KrcmEl, I   |             kralju Matjažu sanjajo, njega kličejo, nanj upajo; meni pa se
 844 SimnuS, I   |                   bi tisto! Na odgovor te kličem, ne k molitvi! Povej, odkod
 845 DvehMl, II  |                  očitajočih oči; in da ga kličeta, se mu je zdelo, in da pravita: ~"
 846 KrcmEl, I   |                  vest zavpije: "Nehaj! Ne kliči biriča in rubežnika!" ~Faran
 847 KrcmEl, III |              stopal počasi in trepetajoč, klin za klinom. Veja se je udajala
 848 KrcmEl, III |             počasi in trepetajoč, klin za klinom. Veja se je udajala in zibala.
 849 DvehMl, III |                 da sem te le po kranjskem klobuku in po kranjski nerodnosti
 850 KrcmEl, I   |                  je župnik, siva glava mu kloni do groba. Kdo bi mu zameril
 851 KrcmEl, I   |              župnika. Obšel jih je strah, klonili so glave, plaho so gledali.
 852 DvehMl, III |              preselilo, Bog vedi kam; rob klopi je bil prazen. Takoj se
 853 KrcmEl, III |                 so par graščin in svojega kmečkega kralja so postavili, ampak
 854 DvehMl, II  |                  Tako so govorili kmetje; kmetice pa so rekle: ~"Hudo je dekletu
 855 KrcmEl, III |            spogledali, se je zrušila prva kmetija, se je zrušila druga, za
 856 KrcmEl, VI  |               svoj dom. ~Nedelja je bila, kmetje-tlačani so stali na cesti in so
 857 KrcmEl, IV  |                   je razločil temne sence kmetov, ki so čuvali, da bi veter
 858 KrcmEl, IV  |           tehtnico in moj spomin je verna knjiga, ki se nikoli ne moti in
 859 DvehMl, IV  |             ogledalo, škatle in škatlice, knjige, podobe, pisma, vse razmetano
 860 DvehMl, VI  |               nemško. Mana mu je pokazala knjižico in listek. Nato je odprl
 861 SimnuS, IV  |               odprli usta, ko se je zlata kočija nenadoma zamajala ter se
 862 SimnuS, I   |                  Ali bom še spoznal rodno kočo, ali bom razumel govorico
 863 SimnuS, VII |                  je ukazal: ~"Ne kuhaj mi kofeta danes, temveč merico slivovke
 864 KrcmEl, II  |                  me je – da bi le vedela, kóga me je strah! Ne bojim se
 865 SimnuS, VI  |                  bilo je polno veselja. ~"Kogar sem žalil v svojem življenju,
 866 DvehMl, VIII|                   smeje in bi ne čutil ne kola, ne kamna. ~Ko je nekoč
 867 SimnuS, IV  |                   obrazom, s komolci in s koleni tiščal v travo. ~Šimen se
 868 KrcmEl, VI  |                  prahu. Vsa kopita in vsa kolesa so šla preko njega, črna
 869 SimnuS, III |               pognala proti mestu. Obadva koleslja sta divjala tako neznansko,
 870 DvehMl, VIII|                  v tovarnah, pod železnim kolesom, kdo bi jih štel? Če bi
 871 SimnuS, II  |               kakor je ležalo, tako leži. Kolibo je ogenj pobral, ožgano
 872 DvehMl, I   |                   pa so se vrnile z doto; kolika bo šele moja dota, ko bom
 873 SimnuS, VI  |                   bodi pijača in jed in v koliki meri. Prej ni vprašala,
 874 SimnuS, VIII|                 ogibali so se ga v dolgih kolobarjih, ali vendar se je glasilo
 875 SimnuS, II  |              palico preko polja. ~"Tam je kolovoz, meja med Prisojnico in
 876 SimnuS, VIII|                 ne strahotnega kamenja ob kolovozu; noge so bile vajene in
 877 DvehMl, II  |                   Ali kadar boš jokal, za kom boš jokal? Kadar bodo zaradi
 878 KrcmEl, III |            Nenadoma je zgrabil cigana pod komolcem. ~"Potrpi malo, ti, ki greš
 879 SimnuS, VI  |                  je, da bi se vzdignil na komolcih; roke pa niso ubogale in
 880 KrcmEl, IV  |                   in je udaril z okovanim koncem. Ko je udaril prvikrat,
 881 DvehMl, V   |                  Bolnišnice stoje na vseh koncih in krajih; če si lačen,
 882 KrcmEl, I   |                ubija, pa ni nič ne na tem koncu, ne na onem. Izpije kozarec
 883 SimnuS, III |                  v zlati kočiji s štirimi konji in s srebrno vprego: ali
 884 KrcmEl, I   |                   zlatem, temveč na črnem konju. Kadar napoči tista grenka
 885 KrcmEl, I   |               gospodarji te lepe fare? Na konopcu nas je vodil, z brezovko
 886 KrcmEl, III |                   samovoljni; gredó srečo kopat po svetu, domovina jim je
 887 SimnuS, V   |                  pravice so v potu obraza kopičili besedo nad besedo. Sirotnik
 888 KrcmEl, VI  |                   je obležal v prahu. Vsa kopita in vsa kolesa so šla preko
 889 DvehMl, I   |                 Obadva sta molčala dolgo; koprneče misli so romale v daljavo,
 890 DvehMl, VIII|                   tistega dne z globokim, koprnečim veseljem, kakor čaka otrok
 891 DvehMl, V   |                 jih bo sto tisoč, ki bodo koprneli čez morje. Žejni in lačni
 892 DvehMl, VII |              tistih krajev, kjer je treba korajže in pameti. Koliko še imaš
 893 KrcmEl, III |        izpregovoril ni in tudi ni ustavil koraka. Šel je naravnost v dolino,
 894 SimnuS, VII |                 do Šimna, ostal pa je tri korake pred njim, ker se mu je
 895 SimnuS, III |                 tam krvi, pa se preliva v korcih in vedrih in žile, še tako
 896 KrcmEl, VI  |                 da ji zidarji niso ranili korenin. ~"Stoj na vse večne čase
 897 KrcmEl, VI  |                 hoje so hlapci izkopali s koreninami in s prstjó ter so jih presadili
 898 DvehMl, III |                priraščene v zemljo, močne korenine so jih držale. "Pridi Mana,
 899 SimnuS, III |                župana, da bi tepež ne bil koristen, že zategadelj ne, ker bi
 900 DvehMl, VI  |                  bila šita kakor iz enega kosa in je segala od vratu do
 901 KrcmEl, V   |                 ležal v senci, ko so naši kosci kosili. Kdo bo zdaj oral
 902 DvehMl, VII |               črno, zakajeno luknjo, kjer kosijo in večerjajo njegovi tovariši
 903 KrcmEl, V   |                   senci, ko so naši kosci kosili. Kdo bo zdaj oral na teh
 904 KrcmEl, II  |              kraja usipale tako robate in kosmate kvante, da je celo krčmar
 905 SimnuS, VIII|               sosedne, kako so lakomili s kosom kruha, s kapljo vode za
 906 SimnuS, V   |           izmerili dvoje popolnoma enakih kosov kruha ter dvoje meric vina.
 907 DvehMl, IV  |                nato sta prišli pod zelene kostanje. ~"Do večera je časa dovolj,
 908 DvehMl, IV  |                   zelenih lok, ne košatih kostanjev. ~Do sobote je domovala
 909 DvehMl, IV  |                 smejale, sladko so dišali kostanji. Mana se je spomnila na
 910 SimnuS, II  |          prislužil kruha za stare dni, ne kota za krščansko smrt! Ali si
 911 KrcmEl, V   |              nihče se ga ni dotaknil. Vse kote so prebrskali, vsako mizo
 912 KrcmEl, II  |                 veži, pa je zaslišal glas Kovača gospodarja. Duri v izbo
 913 KrcmEl, V   |                    Grajžarju v spomin!" ~"Kovaču v spomin!" ~"Martinovemu
 914 KrcmEl, V   |                  sem, da bi svetle cekine koval iz te gnilobe in trohnobe,
 915 DvehMl, VII |                    zato ker se bojé mojih kovaških pesti. Ampak žganje mi ne
 916 KrcmEl, VI  |              Elija je metal steklenice in kozarce ter je kričal, da so ga
 917 KrcmEl, IV  |                    točil si je kozarec za kozarcem in je tiho popeval vesele
 918 KrcmEl, II  |                 pomislil. "Da izpijem par kozarcev, pa bi sanjal nocoj o kralju
 919 KrcmEl, II  |                 je, ki piščeta kradejo in kozolce zažigajo," je razsodil Potnikov. ~
 920 KrcmEl, VI  |             postavil Elija gosposko hišo; košata kakor grad se je razgledavala
 921 DvehMl, IV  |                 videla ne zelenih lok, ne košatih kostanjev. ~Do sobote je
 922 DvehMl, II  |              jarek in sta se stisnila pod košato bukev. Mogočne veje so šumele
 923 SimnuS, VII |             posebno pa, če je morda le še košček duše v njem; zakaj človek
 924 DvehMl, VII |                     Čokat človek, rjav in koščen v obraz, se je primajal
 925 KrcmEl, V   |                  z mirnim licem; le siva, koščena roka, ki je ležala na mizi,
 926 KrcmEl, I   |            njegovi prsti so bili dolgi in koščeni, krempljem podobni, ali
 927 KrcmEl, II  |                   obrit in ne počesan; na koščenih licih se mu je poznalo,
 928 KrcmEl, II  |           popotnih ciganov je, ki piščeta kradejo in kozolce zažigajo," je
 929 KrcmEl, VI  |             predpustna burka! Tri leta si kradel in ubijal, v četrtem letu
 930 KrcmEl, IV  |                  je šla procesija, toliko krajša je bila; sosed za sosedom
 931 KrcmEl, I   |                  se vam prikaže Matjaževo kraljestvo, kadar se zvrnete pod mizo.
 932 KrcmEl, V   |               božjo milost in v Matjaževo kraljevanje?" ~Prišel je v izbo cigan. ~"
 933 DvehMl, I   |                 očem – pa so se vrnili po kraljevsko, sipali so zlatnike z obema
 934 KrcmEl, III |           pijanosti prikažejo sveti trije kralji: moštvó, pravica in Matjaž.
 935 KrcmEl, VI  |                   si, da bom živela kakor kraljica. Zdaj izpolni in stori vse
 936 KrcmEl, VI  |              imate, zdaj pa pozdravite še kraljico!" se jim je smejal Elija. ~
 937 DvehMl, III |                razzibalo, da sem te le po kranjskem klobuku in po kranjski nerodnosti
 938 DvehMl, III |                   kranjskem klobuku in po kranjski nerodnosti spoznal. Le zmerom
 939 KrcmEl, I   |               farne cerkve po tej nebeški krasoti, na zemljo postavljeni. ~
 940 DvehMl, V   |                treba zame ne beračiti, ne krasti!" se je tiho nasmehnil Pavle. "
 941 DvehMl, IV  |                   sem prišla. Bridkost je kratka; človek se privadi, ker
 942 KrcmEl, II  |                   še eno uro, še eno samo kratko uro, pa bi se tista vrv
 943 SimnuS, IV  |            občanom, ne pa našim!" – In je kratkomalo zgrabil za uzde prvi par
 944 KrcmEl, II  |             besede, pa je vesel, če sliši kravo mukati." ~"Tudi tam gori
 945 SimnuS, VII |                   se napoti, pa ogibaj se krčem!" je ukazal prisojniški
 946 DvehMl, V   |               malo ogledal po mestu in po krčmah; tudi pošteno napil se bom
 947 DvehMl, II  |                  je stala na pragu debela krčmarica. ~"Tja stopiva," je rekel
 948 KrcmEl, V   |                  sijale zmerom svetlejše; krčmarjeva okna so ugasnila. Pred najmlajšim
 949 KrcmEl, V   |                  veselo. Ko je hitel mimo krčmarjeve hiše, se mu je zdelo, da
 950 KrcmEl, I   |                 so bili dolgi in koščeni, krempljem podobni, ali segali so mehko
 951 KrcmEl, V   |               Elijevi prsti kakor železni kremplji. Cigan je sunil z glavo
 952 DvehMl, II  |               pogum." ~Pila sta in res so krenile misli na veselejša pota. ~"
 953 KrcmEl, II  |                 plahimi očmi. ~"Kakor sem krepak in kakor sem videl vsa znamenja,
 954 DvehMl, II  |                  cesto; veter je potegnil krepkeje, Mani se je odvezala ruta,
 955 KrcmEl, IV  |                gorel na rebri kakor visok kres; nihče ga ni gasil, ker
 956 SimnuS, V   |           učenjaki so rešetali nad menoj, krhala so se peresa, črna tinta
 957 SimnuS, VIII|                  upal blizu; od daleč sta kričala župana: ~"Vstani, Andrejec!" ~"
 958 SimnuS, III |                  vihali rokave, ženske so kričale, otroci so pobirali kamenje;
 959 DvehMl, VIII|                   Natanko ga ni razločil; kričalo je nekaj časa in preklinjalo,
 960 SimnuS, IV  |                  če bi jedel in pil, tudi kričati ne smeš, zato ker ti velja
 961 DvehMl, III |                   zato ni tako umazana in kričava, kakor talijanske beznice!
 962 KrcmEl, II  |                 globoko iz doline ciganov kričavi glas: ~"Ne prepevaj in ne
 963 KrcmEl, II  |                vrišč in smeh ter hripavo, kričavo popevanje. On pa se je ozrl
 964 DvehMl, III |             govori po človeško, temveč da kriče venomer in vsi hkrati, kakor
 965 KrcmEl, IV  |              šibila od strahu. ~"Nikar ne kriči, nimam biča s seboj. – Ampak
 966 DvehMl, IV  |                    beli, rdeči in pisani, krila vsakdanja in pražnja, predpasniki
 967 KrcmEl, V   |                   božja sodba, ti pa nisi Krista žalil, da bi delal pokoro
 968 KrcmEl, VI  |                  in rokovnjače, da odiraš kristjane očitno, ko jih mi drugi
 969 SimnuS, III |             iblajtarski pameti, mi pa smo kristjani!" ~"Naj oblastnija reče
 970 SimnuS, VIII|              pokopljemo, kakor se spodobi kristjanu!" ~"Če je taka," sta pomislila
 971 SimnuS, VIII|                   župnik ga je zavrnil: ~"Kristus ni vprašal bolnika, iz katere
 972 KrcmEl, III |            devetdeset tistih židov, ki so Kristusa križali; toliko sem preudaril
 973 SimnuS, I   |                 trideset let, se mu hrbet krivi, mu upadajo lica. Tudi meni
 974 SimnuS, V   |               vsak pol!" je rekel. "Če je krivica, jo bomo enako nosili, če
 975 DvehMl, I   |                 sodi v bajto. Če je sodba krivična in če je krvava – sodba
 976 SimnuS, IV  |                  drži, kakor da bi užival krivico! Zaradi tebe in zaradi tvoje
 977 KrcmEl, I   |                  butara in kakor se mu je krivil hrbet pod njo, tako je brezbožno
 978 DvehMl, VII |                 prisedel k njima, bradat, krivonos človek, ki je znal nemško. ~"
 979 DvehMl, VII |                   kartal s Talijanom in s krivonoscem. Prinesli so jima žganja
 980 DvehMl, I   |                 je svet, na vse strani se križajo pota! Mlada sva obadva –
 981 DvehMl, I   |                 sva v hlevu, brez vode in krme, vrata pa so bila odprta
 982 DvehMl, IV  |                 za gospo; njen mož je bil krojač, starikav, suhoten in zmerom
 983 DvehMl, VI  |                Tja bi se vrnila, k tistim krojačem. Če mi žalijo uho in obraz,
 984 SimnuS, II  |                strehe, pa tudi ne lehe za krompir in fižol. In gostovali so
 985 KrcmEl, V   |                   oralov zemlje; letos še krompirja ne bom sadil." ~"Pred tremi
 986 KrcmEl, III |                  se je čez noč izlegel iz krone stotak. Komaj so se dobro
 987 KrcmEl, III |               včeraj mu je bil siromak le krono dolžan, pa se je čez noč
 988 KrcmEl, II  |           prinesel iz mesta, nato še svoj krožnik in skledo za njim. ~"Kakor
 989 DvehMl, VI  |                ker je bilo razbitih dvoje krožnikov. ~"Kdo drugi bi jih razbil,
 990 KrcmEl, VI  |                krščansko; Elija jo je bil krstil za Izis. ~Odkar je imel
 991 SimnuS, I   |               umrla, ali pa so jo drugače krstili. Ker skoraj bi dejal: če
 992 SimnuS, III |               debelih ur! – Če ni zmote v krstnem pismu, kaj si počel, da
 993 SimnuS, III |                 sosedom! Če je zapisano v krstnih bukvah, da je rojen v Prisojnici,
 994 SimnuS, II  |                 in mu poreče: Sveti Janez Krstnik, ki živiš ob kobilicah,
 995 SimnuS, II  |              naklo, samega svetega Janeza Krstnika, ki je živel ob kobilicah;
 996 DvehMl, VIII|                   je zate!" ~Bolj nego po kruhu, je planil Pavle po pismih;
 997 DvehMl, VI  |                   vlekel preko lica tenek krvav curek. Tisli berač je imel
 998 DvehMl, VI  |                      Videla sem ga, vsega krvavega!" ~"Nič se ne boj! Bog ne
 999 KrcmEl, VI  |              nesel v hišo. Tam mu je umil krvavi obraz in tudi suknjo mu
1000 SimnuS, V   |               Osojnico! Lepo si razkladal krščanske čednosti; ravnaj se po njih!" ~
1001 SimnuS, VII |            hinavščino in ne privošči miru krščanskim ljudem!" ~Ni si upal birič,
1002 SimnuS, VIII|              rekel: ~"Kaj tako počenjaš s krščanskimi ljudmi? Namesto da bi ga