Part, Chapter

1003 SimnuS, IV  |                nima mladih nog! Napoti se krščevat, pa pride k pogrebu. Noč
1004 DvehMl, V   |               pozdravil Pavleta, vrgel je kučmo na tla in je hodil z dolgimi
1005 SimnuS, VII |                zazehal in je ukazal: ~"Ne kuhaj mi kofeta danes, temveč
1006 DvehMl, VII |                  je v tisto kuhinjo, kjer kuhajo za siromake. Šele ko je
1007 DvehMl, V   |                   smeha ne vredna: ker so kuharji skuhali preobilo južino,
1008 DvehMl, III |                   molje in miši je ne bom kupaval!" ~Pavle se je zgrudil na
1009 DvehMl, II  |                 vesel je bil, da je dobil kupca kar na cesti; za bajto in
1010 SimnuS, II  |                   in srepim očesom, kakor kupec vola. ~"Pripeljal sem jo!"
1011 DvehMl, VI  |              opravljenih, kakor da je bil kupljen vsak stol ob drugem času
1012 DvehMl, VIII|                ali v samotni veži, ali na kupu kamenja, ali kar na ulici,
1013 KrcmEl, II  |                  lokavo nasmehnil v svoje kuštrave brke. ~
1014 DvehMl, VI  |                  bil prišel z dolge poti. Kuštravi lasje so mu viseli na čelo,
1015 KrcmEl, V   |                  Neče se mi več pesmi, ne kvant! Obojega bo kmalu konec,
1016 SimnuS, IV  |                   so in jedli, kričali in kvantali, dokler se ni do dobrega
1017 DvehMl, III |                  se ti treba potepati med kvartači in tatovi. – Zakaj se tako
1018 DvehMl, II  |                    Nikar ne poslušaj, kar kvasijo hudobni ljudje," je rekel
1019 SimnuS, VIII|            žalostne, napoji žejne, nasiti lačne, pokoplji mrtve! Zatorej
1020 DvehMl, I   |                    da bi žejno napojil in lačno nasitil; druge so šle v
1021 DvehMl, VIII|                Saj sem vedel, da je pismo lagalo. V očeh in na licih se ti
1022 KrcmEl, I   |             napuhu ter je rekel: 'Kako je lahka moja noga, kako brhko moje
1023 KrcmEl, I   |              velik vihar, vzdignil ga je, lahkonogega, brezdomnega, ter se je
1024 SimnuS, III |                  temveč pomislite, da pes laja, kakor mu je od narave dano!
1025 SimnuS, VIII|                nevernike sosedne, kako so lakomili s kosom kruha, s kapljo
1026 KrcmEl, I   |               zlohoten ter da vidi temne, lakomne oči, ki se ozirajo po dolini.
1027 DvehMl, III |                   neprijazno, kakor bahat lakomnež. ~"Če bi bogat bil tukaj,
1028 KrcmEl, I   |              gledal v dolino z zlohotnim, lakomnim očesom, njegov obraz je
1029 SimnuS, III |                   In tak bi drugim očital lakomnost?" ~Spet se je vzdignil od
1030 DvehMl, VIII|              nesrečno smrt. Sto se jih je lani zadušilo pod zemljo, on
1031 KrcmEl, VI  |                 tako se časi spreminjajo! Lansko leto si pogledal časih skozi
1032 KrcmEl, IV  |            pozdravljat svoje goste. Izpod las se mu je vlekla do obrvi
1033 KrcmEl, I   |                 in je šel, veter pa mu še lâs ni zrahljal. – Zatorej vam
1034 KrcmEl, III |                 polje, pa se je grabil za lase ter je preklinjal vreme
1035 DvehMl, VI  |                 prihranile, so imele sive lasé in suho srcé, ženina pa
1036 DvehMl, VII |                kosil mlad človek s črnimi lasmi in črnimi očmi. Ozrl se
1037 DvehMl, III |               svojo leho je videl in svoj laz za hribom in nikamor ni
1038 SimnuS, V   |               župan, se ne boji greha ter laže Bogu in njegovi pravici
1039 KrcmEl, II  |                  se je naglas zasmejal. ~"Lažeš, tako nisi mislil. Tam nisva
1040 DvehMl, VIII|                 je prišel. Pa nikar se ne laži, da si gosposka in vesela,
1041 KrcmEl, I   |                 Ezav ste, ki je za skledo leče prodal prvenstvo. Za eno
1042 KrcmEl, I   |               nedeljo je stopil župnik na leco in je razložil faranom svoje
1043 DvehMl, III |              venomer in vsi hkrati, kakor legijon pijanih žganjarjev. Strah
1044 KrcmEl, V   |                Oziral se je po dolini, po lehah, ki so se mokre in črne,
1045 DvehMl, III |                bil, ko sem stal na domači lehi in ko sem se bahal pred
1046 DvehMl, IV  |                učila: "Nikar ne bodi tako lena in nerodna, nikar ne misli,
1047 KrcmEl, III |                  smo prej veseljačili, ne lenarimo bolj, nego smo prej lenarili –
1048 SimnuS, VI  |                 obšla jih je tista sladka lenoba, ki obide človeka po zaslužnem
1049 SimnuS, VII |              kakor v klanec. Dospel je do lenuhov; ko je klical, da bi jih
1050 DvehMl, IV  |                Hanca je prinesla papirja, lepega, z zlato obrezo. ~"Pa nikar
1051 SimnuS, V   |                   žarko svetile. ~V tisti lepi noči pa je nenadoma obsenčila
1052 KrcmEl, V   |                    Kam je izginila vsa ta lepota? Kam se je vzdignila, ali
1053 SimnuS, I   |                   se mu je od sonca in od lepote in zazdelo se mu je nenadoma,
1054 DvehMl, VI  |              vidva! Pošlji svoje misli na lepšo pot, pa bodo še sanje lepše!" ~
1055 KrcmEl, II  |               temveč bom gledal, da se še les ne vname; povodnji se ne
1056 SimnuS, II  |                  božjem drugega nič, nego lesena bajta, na kamen postavljena.
1057 DvehMl, VI  |              težko obema: imejta eno samo leseno bajto in eno samo kamenito
1058 KrcmEl, VI  |                 Od stropa je visel srebrn lestenec, na njem pa je bilo do trideset
1059 KrcmEl, III |                 nalagali; zakaj še zmerom letajo nad goro črne vrane in daleč
1060 SimnuS, VI  |                hujša od povodnji in slabe letine. Prav ponižna je prišla,
1061 SimnuS, VII |                 smo spravili najobilnejšo letino. Glej tam našega župana:
1062 KrcmEl, VI  |               kradel in ubijal, v četrtem letu pa si znorel, hvala Bogu! –
1063 KrcmEl, III |              zibala. Oklenil se je veje z levico ter je z desnico prerezal
1064 SimnuS, V   |               pravica se je pomišljala. Z levim ušesom je poslušala na osojniško
1065 SimnuS, VII |              natihoma, prav naskrivoma je lezel v srce temen strah. ~Zakaj
1066 DvehMl, VII |               pijana, ko sta v pozni noči lezla čez plot; komaj sta ležala
1067 SimnuS, III |                tudi osojniški. "Naj torej leže na tisto kamenje, le da
1068 SimnuS, V   |               sirotnega Šimna, na kamenju ležečega, še osojniški župan: ~"Vzemi,
1069 DvehMl, IV  |                   na tla. Jaz spim, kamor ležem, če je kamen, ali če je
1070 KrcmEl, V   |                vso dolgo pridigo z mirnim licem; le siva, koščena roka,
1071 KrcmEl, V   |                 najboljšega, takorekoč za likof?" ~Elija ga je pogledal,
1072 DvehMl, VI  |                   od dela. Hude besede so lile nanjo kakor večna ploha,
1073 DvehMl, III |                                      III  Lilo je kakor iz vedra, ko je
1074 KrcmEl, IV  |                   Na cerkveni strehi in v linah zvonika so čakali kmetje
1075 KrcmEl, VI  |                goste, čeprav molčé, kakor lipovi svetniki!" ~Ni mu sedel
1076 KrcmEl, I   |                 je poigral z njim kakor z lipovim listom. Kam ga je zanesel?
1077 KrcmEl, III |              pojde; veter, ki bi vrbovega lista ne splašil, bo vzdignil
1078 KrcmEl, I   |            poigral z njim kakor z lipovim listom. Kam ga je zanesel? To vedi
1079 DvehMl, II  |              kamor se ozre. ~"Ne smelo bi liti ob tej uri, na ta najin
1080 SimnuS, VI  |                    ves prijazen je bil in ljubezniv. ~"Ali spiš, kristjan? Če
1081 DvehMl, IV  |              obrezo. ~"Pa nikar mu preveč ljubeznivo ne piši; ne bilo bi dobro,
1082 DvehMl, V   |               domovina! Nikoli je ni tako ljubil v srcu, kakor ob tisti žalostni
1083 KrcmEl, II  |                  sinovom, zato ker si jih ljubila, kakor so te ljubili. Ne
1084 KrcmEl, II  |                  jih ljubila, kakor so te ljubili. Ne rôdi, zemlja, grešnikom!
1085 KrcmEl, III |                 še poslovil se ni. Jaz pa ljubim to zemljo, ki me je rodila,
1086 DvehMl, I   |                   smeš biti mlad, ne smeš ljubiti, ne smeš se ženiti; tvoj
1087 DvehMl      |                      Zgodba o dveh mladih ljudeh~
1088 SimnuS, V   |             gonila sta naravnost do meje. Ljudstvo pa je slišalo peket kopit,
1089 KrcmEl, I   |                 polju se vam je razbahala ljuljka, kašče vam praznijo posli
1090 SimnuS, III |                   Ljudje božji, kaj bi se ljutili?" je tolažil s prijazno
1091 SimnuS, VI  |          vzkriknila obadva hkrati in tako ljuto, da sta biriča strahoma
1092 KrcmEl, V   |                oknom bled obraz, mrtvaški lobanji podoben. Črna tepka se je
1093 DvehMl, III |              človeka ni tukaj, sama sva z Lojzetom. Kadar se povrnem, pojdeva
1094 DvehMl, II  |                  pod klancem, na močvirno loko ob potoku. Srce zajoka od
1095 SimnuS, IV  |              zelenim smrečjem ovit; in na loku je bilo z velikimi rdečimi
1096 KrcmEl, V   |                 strupa, da je glava kakor lonec, do vrha poln žerjavice?
1097 KrcmEl, VI  |             temnim zelenjem si je zgradil lopo, ki je bila kapelici podobna;
1098 DvehMl, III |                  so stavili v to žalostno loterijo, kakor sem stavil jaz. Boljše,
1099 SimnuS, V   |             svojem srcu: ~"Skorajda bi se lotil siromaka napuh, če pogleda
1100 DvehMl, II  |                 se smejala, še v usta sva lovila kaplje," je rekla Mana. ~
1101 SimnuS, VI  |            pobegnil, bi te z bičem nagnal lovit ga. Tam leži telo, ali kje
1102 KrcmEl, V   |               kotu pod razpelom je gorela lučka v olju. ~Tiho se je najmlajši
1103 DvehMl, I   |                 je ležala vas, z drobnimi lučmi je mežikala k njima. Zaukalo
1104 DvehMl, I   |                    Mana je bila hči kmeta Lukanca, četrta izmed sestrá; sedemnajst
1105 DvehMl, VII |             stopil v tisto črno, zakajeno luknjo, kjer kosijo in večerjajo
1106 KrcmEl, II  |                     je rekel. "Kakor črna luža je: vse smradljive vode
1107 DvehMl, V   |                   svojemu patronu. Onkraj luže bom poizkusil, da za tvojo
1108 KrcmEl, I   |                 stoji do gležnjev v rdeči luži. ~"Kje in čemu si prelil
1109 DvehMl, VII |               vrat," je rekel popotnikom. lzkazalo se je, da so spali. Eden
1110 DvehMl, VI  |                  z amerikanskega sejma!" ~lztegnil je roko, odprl je pest in
1111 KrcmEl, IV  |               vprašal Kovač. ~"Premalo si mahnil, preslabo si meril," je
1112 KrcmEl, III |                 še to zadnjo kapljo krvi? Mahnimo! In nekdo izmed nas je ukazal:
1113 KrcmEl, I   |              poslušali tako pridigo, toda majali so z glavo in so rekli: ~"
1114 KrcmEl, IV  |              odpirala, pred očmi se mu je majalo. ~Ko je prišel do farovža,
1115 DvehMl, IV  |              pomijem, stopi v tisto izbo; majhna je, ali je moja!" ~Mana
1116 DvehMl, II  |                  imela spredaj samo dvoje majhnih in ozkih oken. Ko se je
1117 KrcmEl, II  |                zakleta je dolina; hiše se majó, gospodarji pa ne vidijo
1118 SimnuS, VIII|                   je izpil na dušek polno majolko vina, nato pa je od strahu
1119 DvehMl, VIII|                bilo, kakor pijancu, ki ne makne več jezika, ne vidi več
1120 DvehMl, VII |                rekel Pavle. "Če se gre za mal denar, pa dajmo." ~"Obral
1121 KrcmEl, II  |           vzdramili matere, ki je spala v mali izbi. Najmlajši pa se je
1122 DvehMl, VIII|                 in je namršil obrvi. ~"Za Malnarja se piše in Tone mu je ime." ~
1123 KrcmEl, I   |                 Pa se je veselil v svojem malobrižnem in nespametnem napuhu ter
1124 KrcmEl, I   |               faranom duhovno in posvetno malobrižnost, lenobo, pohajkovanje, napuh,
1125 KrcmEl, I   |             drugače vsled svoje lenobe in malobrižnosti že zdavnaj pocepali vsi
1126 KrcmEl, V   |                   pa je moja misel že vsa malodušna in noge so mi tako trudne,
1127 DvehMl, II  |             poreče, kadar me ugleda vsega malodušnega?" je pomislil Pavle; hotel
1128 KrcmEl, V   |                krčmar Elija: smejal si se malodušnim, zdaj si sam malodušen;
1129 KrcmEl, V   |                 je porodilo iz hlapčevske malodušnosti. V svojem srcu ste bili
1130 SimnuS, VII |                krščansko, ker dasi je bil malopridnež, dušo je le imel!" ~Takrat
1131 KrcmEl, I   |               svoj časni in večni blagor. Malopridnežu pobije toča vsako leto,
1132 SimnuS, VII |                    pokopljimo ga, njegovo malopridno dušo pa naj sodi Bog!" ~"
1133 KrcmEl, I   |             pobije toča vsako leto, zakaj malopridnost je njegova toča in pognojena
1134 DvehMl, V   |                Mlislil je na domovino, na Manco in na tiste, ki umirajo
1135 DvehMl, VIII|                 bilo od Lojzeta, drugo od Mane. ~Popil je čaj, nato pa
1136 DvehMl, V   |                   le toliko, da nikoli ni manjša ta črna vojska. Tako se
1137 KrcmEl, II  |            odgovoril: ~"Kaj me je skrb in mar, odkod da je prišla toča –
1138 DvehMl, II  |                bilo nikogar, oná pa nista marala družbe. Ob drugih mizah
1139 SimnuS, III |                 ampak kolikor poznam tega Martinca, ni bil nikoli nič prida.
1140 DvehMl, I   |                 doline. ~Pavle je bil sin Martinovca, kajžarja s hriba; štiriindvajset
1141 KrcmEl, I   |                   se boš." ~"Tudi v tebi, Martinovec, je še moštvá za senen voz.
1142 KrcmEl, VI  |                  ozrl, je ugledal za mizo Martinovega. Ves blaten, kuštrav in
1143 KrcmEl, V   |                       Kovaču v spomin!" ~"Martinovemu v spomin!" ~"Otrokom našim
1144 KrcmEl, I   |            Kovačevi! Tam kraj župnišča so Martinovi – tudi ta vreča je polna
1145 KrcmEl, IV  |              planila, je bila udušena. Za Martinovo hišo samo se nihče več ni
1146 DvehMl, IV  |                  prinesla vročega čaja in maslenega kruha. ~"Čaj te bo omotil,
1147 KrcmEl, II  |             poljubil to našo zemljo kakor materino roko, nocoj pa sem jo preklinjal –
1148 SimnuS, IV  |           pozabila nanj, spoznala ga je z materinskimi očmi, sprejela ga je z razprostrtimi
1149 KrcmEl, I   |                vsi mnogoštevilni vojščaki Matjaževi krvavo ranjeni; rdeče kaplje
1150 KrcmEl, I   |                  češčenje – odzvanjalo je Matjaževim dnem. ~Na hribu je stal
1151 DvehMl, III |                  v nedeljo, kadar gredó k maši in zvoni od svetega Lenarta;
1152 DvehMl, VI  |                sanja o zlatih jabolkih in medenih potokih, le otrok se razjoka,
1153 KrcmEl, I   |                  smehljal se je slajše od medu; njegovi prsti so bili dolgi
1154 SimnuS, VII |               kakor bele rjuhe so se vile megle pod hribom. ~Pravičniki
1155 SimnuS, VI  |                sta bila še zaspana in vsa meglena; strmela sta osupla na župana
1156 SimnuS, IV  |                pokala, pred očmi se mu je meglilo, v glavi mu je kovalo stotero
1157 KrcmEl, V   |                dim se je mešal z jutranjo meglo. ~Pod grmom je ležal Elija,
1158 KrcmEl, V   |                    Zakaj od nekdaj je bil mehak v svojem srcu, ves materin
1159 KrcmEl, VI  |                 soncem, je legel Elija na mehki divan in si je točil in
1160 SimnuS, II  |                  polja. ~"Tam je kolovoz, meja med Prisojnico in Osojnico.
1161 SimnuS, II  |              vetru, je priletela iskra od Mejačeve strehe in je zapalila bajto,
1162 SimnuS, II  |                  Župan se je ustavil pred Mejačevo hišo. ~"Ta je številka osemindevetdeseta!"
1163 DvehMl, II  |                cunje, ali ti nosiš težje. Menjajva!" ~Spet sta molčala dolgo;
1164 DvehMl, I   |             kajžarjev sin, pa bi danes ne menjal z županom, se mi zdi, nikogar
1165 DvehMl, VII |                   Kaj bi z njim? Kadar ga menjam, se začne poslednja nadloga.
1166 SimnuS, V   |              enakih kosov kruha ter dvoje meric vina. Župana sta zahvalila
1167 SimnuS, V   |              opravilu. Nato so tehtali in merili z natanko skrbljivostjo,
1168 KrcmEl, IV  |            plačilo in za vsak pogled! Jaz merim z natanko tehtnico in moj
1169 KrcmEl, VI  |                njih, posebno kadar je čez mero pil; njegov glas je bil
1170 KrcmEl, IV  |                   pripravi vina, kruha in mesa, da ne bodo gostje lačni
1171 DvehMl, I   |                tolarjev, lahko bi štel že mesece in dneve celó, da pridem
1172 DvehMl, V   |               leto potikajo brez posla po mestnih brlogih. Razbojniki in tatovi
1173 DvehMl, VI  |              povedala: ti si tako malo za mestno službo, kakor jaz za polje
1174 KrcmEl, VI  |                   je bila polna. Elija je metal steklenice in kozarce ter
1175 SimnuS, II  |                  nima ga preveč, da bi ga metala še sosedom in njih nadlogam!" ~
1176 KrcmEl, V   |                   tramovja, črn dim se je mešal z jutranjo meglo. ~Pod grmom
1177 DvehMl, VII |                 je potreba tam, da človek meži, ko večerja in kosi, ampak
1178 SimnuS, VII |                  očmi pa se smeje in celo mežika, se mi zdi! Prisojniški
1179 KrcmEl, I   |                   je tudi, da mu prijazno mežikajo bele hiše izza vrtov ter
1180 KrcmEl, II  |             slonel tam s komolci na mizi, mežikal je ter se prijazno smehljal.
1181 DvehMl, I   |                  vas, z drobnimi lučmi je mežikala k njima. Zaukalo je visoko
1182 KrcmEl, I   |                 nebu in še tiste so plaho mežikale ter so hitele po svoji poti. ~
1183 SimnuS, II  |                kjer ni živel in da uživaj miloščino tam, kjer je ni dajal! –
1184 DvehMl, III |                 pa prejde ta teden, kakor mine huda ura." ~Napol v sanjah,
1185 DvehMl, VII |            žalostno premišljevanje in ure minejo hitro. Hujšega mi ne bo,
1186 DvehMl, VII |                     Kadar je noč topla in mirna, je prav prijetno; ali časih
1187 SimnuS, VI  |              razjezila, ko sta gledala na mirnega, smehljajočega Šimna. In
1188 DvehMl, VIII|                 Mana in je vzela papir iz miznice. Nenadoma pa se je vsa prestrašila. ~"
1189 DvehMl, III |                zdoma do noči; za molje in miši je ne bom kupaval!" ~Pavle
1190 DvehMl, VIII|               zdaj plezam potán, kakor na mlaj!"  Tudi tisti in tudi naslednji
1191 SimnuS, IV  |            uganjate?" je kričal. "Stavite mlaje in loke svojim občanom,
1192 SimnuS, IV  |                  cerkvijo so stali visoki mlaji, preko ceste pa se je bočil
1193 DvehMl, I   |                   šla v mesto služit. Nič mlajša ni bila od mene, nič močnejša
1194 KrcmEl, V   |              odkoder je svetila luč. ~Pri Mlinarju so bili zbrani farani. ~"
1195 DvehMl, V   |             dolgimi koraki do pozne noči. Mlislil je na domovino, na Manco
1196 DvehMl, III |               najprej zazdelo, da je še z mnogimi drugimi zaklenjen v prostorno
1197 KrcmEl, V   |                   tiho: ~"Zadnje čase sem mnogokrat pijan, posebno ponoči, ko
1198 SimnuS, IV  |                  in se je slavno ubranilo mnogoterim izkušnjavam; ni se bila
1199 SimnuS, V   |              vsako postavo in bi obrodilo mnogoštevilne sitnosti, ampak kaj se razbojnik
1200 KrcmEl, I   |                   ter je videl, da so vsi mnogoštevilni vojščaki Matjaževi krvavo
1201 KrcmEl, V   |                 ki ste šli v daljne kraje moči in poguma iskat, ali je
1202 DvehMl, I   |               mlajša ni bila od mene, nič močnejša in nič lepša. Pa se ji godi
1203 DvehMl, VI  |                   kamenito leho – četvero močnih rok imata skupaj in dvoje
1204 DvehMl, II  |             sirotno bajto pod klancem, na močvirno loko ob potoku. Srce zajoka
1205 SimnuS, IV  |                   Ko je slišal Šimen take modre besede, je molčal in je
1206 SimnuS, VI  |                 vam, zbrani svetovalci in modrijani, nič ne zamerim; še zamere
1207 SimnuS, V   |             zadovoljni s seboj in s svojo modrostjo. Ko so dočakali, so prižgali
1208 SimnuS, III |                  tam naj leži! – Iblajtar modruje po iblajtarski pameti, mi
1209 SimnuS, VI  |                 hkrati se je domislil, da modrujejo občinski možje nad njim
1210 DvehMl, VII |                   oči zamižale, preden so mogle pogledati v sajasti, smrdeči
1211 DvehMl, III |               željni. Kleli so, dokler so mogli, ali ker jih nihče poslušal
1212 KrcmEl, I   |             godilo, bo tvoja molitev naša mogočna priprošnjica." ~Župnik je
1213 DvehMl, II  |                stisnila pod košato bukev. Mogočne veje so šumele in so se
1214 DvehMl, II  |             napravile rodovitnega, pot od mojega čela ga je gnojil!" – kdor
1215 DvehMl, VI  |               pisala!" je rekla Mana. "Že mojemu srcu je dovolj te bridkosti;
1216 KrcmEl, II  |                  Kdor tam pritisne uho na mokra tla, sliši jezero globoko
1217 KrcmEl, V   |                dolini, po lehah, ki so se mokre in črne, pluga željne, prikazovale
1218 KrcmEl, VI  |                   tako imam goste, čeprav molčé, kakor lipovi svetniki!" ~
1219 DvehMl, VII |                   se je vzdramil. ~"Zakaj molčiš in gledaš v tla?" ga je
1220 DvehMl, VI  |               napotila k Hanci. ~"Tako si molčljiva," je rekla Hanca, "in nič
1221 DvehMl, VII |             razbojniki; siromaki so bili, molčljivi, plahi in izstradani. ~"
1222 KrcmEl, II  |               Povečerjali smo, zdaj pa še molimo, da se Bog usmili nas vseh
1223 KrcmEl, III |                  človek hodi v krčmo pit, molit in vest izpraševat pa v
1224 KrcmEl, IV  |                  se me s kletvijo, temveč molite zame!" ~Družina je naglas
1225 SimnuS, I   |                   odgovor te kličem, ne k molitvi! Povej, odkod da si, zato
1226 DvehMl, III |                  ko sem zdoma do noči; za molje in miši je ne bom kupaval!" ~
1227 DvehMl, V   |                  skuhali preobilo južino, morajo stradati!" ~"Pa kaj zdaj?"
1228 DvehMl, IV  |              tisto postavno in debelo, je morala klicati za gospo; njen mož
1229 DvehMl, II  |               Jutri zgodaj že, mislim, da moram na pot, če ne že opolnoči.
1230 DvehMl, II  |                 ali moj bo. Kaj je tam za morjem? Devet jih je obogatelo,
1231 DvehMl, V   |                  samoti. ~Gledal je proti morju – tam daleč je domovina!
1232 KrcmEl, IV  |                  Njegov pogled je bil ves moten in bolan. ~"Kaj misliš,
1233 KrcmEl, IV  |                   knjiga, ki se nikoli ne moti in ničesar ne pozabi." ~
1234 SimnuS, III |                  je odvrnil prisojniški. "Motila se je, naj zmoto popravi;
1235 SimnuS, VI  |             molčala. Neprijazno tišino je motilo edinole smrčanje biričev
1236 KrcmEl, II  |                lica, njene oči pa so bile motne od zatajenih solz. ~"Zakaj
1237 KrcmEl, V   |               čakal; videl je, da je vino motno. ~"Zakaj ne piješ, Elija?
1238 KrcmEl, III |                   s snežnico politi in do mozga jih je spreletel strah.
1239 KrcmEl, I   |                   tebi, Martinovec, je še moštvá za senen voz. Ampak še več
1240 KrcmEl, III |             prikažejo sveti trije kralji: moštvó, pravica in Matjaž. Tisti,
1241 SimnuS, V   |              obsenčila modrost Andrejaza, moža osojniškega, ki drugače
1242 SimnuS, VI  |                štirje so dramili občinske može, klicali so in prigovarjali,
1243 SimnuS, VI  |                   Skličimo torej občinske možé, ki smrčé tam v travi, da
1244 SimnuS, VII |             ošabnih besed. Tudi občinskim možem so nikamor ni mudilo; postajali
1245 KrcmEl, IV  |               tako hudo, da bi se ti bili možgani razcepili, saj je rana komaj
1246 SimnuS, VI  |                  vstanite ter poslušajte, možjé iz občin prisojniške in
1247 SimnuS, IV  |             gospodarja. S hriba so grmeli možnarji, pred farno cerkvijo so
1248 DvehMl, VII |               Pojdiva večerjat, saj se že mrači," ga je povabil Pavle. ~"
1249 SimnuS, IV  |              proti domovini in je še pred mrakom dospel v Prisojnico. Tam
1250 KrcmEl, II  |                  so molčali in so gledali mrko predse. ~Takrat je stari
1251 KrcmEl, III |            pogledale bele oči in da so se mrtva ustna hudobno nasmehnila. ~
1252 DvehMl, VI  |              živita, zato sta obadva tako mrtvaška!" je pomislila Mana in tudi
1253 KrcmEl, V   |                strmi za oknom bled obraz, mrtvaški lobanji podoben. Črna tepka
1254 SimnuS, VIII|                    nasiti lačne, pokoplji mrtve! Zatorej napravi se, naprezi
1255 SimnuS, VII |               Brez oglednikov da bi ga za mrtvega spoznali?" je vprašal previdni
1256 KrcmEl, V   |                    Kaj je župnik vstal od mrtvih?" je vzkliknil kmet. ~Stari
1257 DvehMl, II  |                 spečega otroka, kakor sin mrtvo mater. ~Take misli so prešinile
1258 SimnuS, VI  |                   roke pa so bile trde in mrzle. Hitro se je umaknil župan,
1259 KrcmEl, IV  |                 mizo. ~"Namoči mi cunjo v mrzli vodi, pa jo prinesi," je
1260 KrcmEl, V   |               Omočil si je obraz in oči z mrzlo vodo; nato je stopil v izbo,
1261 KrcmEl, III |                    obrazi romarjev, ki se mučijo prepevaje po strmem klancu
1262 KrcmEl, V   |                   brez slovesa, nič se ne múdi in nikar ne odlašaj! Če
1263 KrcmEl, VI  |                dlanjo stare oči. ~"Kod se mudite tako dolgo, otroci moji?
1264 KrcmEl, II  |                 med nesrečne ljudi, kakor muho k sveči. Zato sem sinoči
1265 KrcmEl, II  |                  je vesel, če sliši kravo mukati." ~"Tudi tam gori si slišal
1266 KrcmEl, II  |                  več? In ali ste gluhi in mutasti kar vsi po vrsti? Potrpite,
1267 SimnuS, IV  |                   so prazne; nakopičil in nabasal sem bogastva do strehe;
1268 DvehMl, III |                 kadar gre žalost z njo." ~Nabasali so v voz toliko popotnikov,
1269 DvehMl, VIII|                   ki si jo rekel, je bila nabasana malha cekinov. – Svatujta
1270 DvehMl, V   |                  shrambe in kašče do vrha nabasane, zdaj pa – hajd! Preveč
1271 DvehMl, VIII|                   da sem prinesel s seboj nabasano malho cekinov! Če Bog da,
1272 SimnuS, III |                 tako srdito kričal, se je nabralo na cesti obilo ljudi, osojniških
1273 KrcmEl, II  |               teboj." ~"Jaz pojdem ter si nabrusim v drugih krajih sekiro,
1274 KrcmEl, III |                   delati. Na tak prečuden način, da siromak zakladnik sam
1275 DvehMl, VII |                   videl, da bi izhajal še nadaljnjih štirinajst dni, če bi si
1276 DvehMl, V   |                  meni nič tebi nič, kakor nadležnega berača! Kaj le jaz, ki sem
1277 SimnuS, III |               drugega nič, nego senen voz nadlog in sitnosti. Zato sta ukazala
1278 SimnuS, VI  |                   postavili za varuha tej nadlogi, da spita in smrčita in
1279 SimnuS, III |                  pa je ta dolgi in jokavi nadložnik, ki nam ga je vsem Bog poslal
1280 KrcmEl, III |                   ali čez devet let. Tvoj nagelj bo na tem oknu." ~"Adijo,
1281 SimnuS, VII |                  biriča: ~"Zadosti smo se nagledali teh nevernikov in škoda
1282 DvehMl, V   |                   in ponevedoma, jih je z naglico odpravil. ~Natočil je sebi
1283 SimnuS, VI  |                   pobegnil, bi te z bičem nagnal lovit ga. Tam leži telo,
1284 KrcmEl, II  |                    da se je sonce že bilo nagnilo blizu do hriba. Še se je
1285 KrcmEl, I   |                 sklenjene na hrbtu, glavo nagnjeno; tako je gledal v dolino
1286 DvehMl, IV  |               steni je visela obleka tako nagosto, kakor v štacuni: jopiči
1287 DvehMl, VII |        italijansko. Eden izmed njih ga je nagovoril, Pavle je izpregovoril po
1288 KrcmEl, I   |                  si?" je vprašal. ~"Elija Nahmijas," je odgovoril tujec ter
1289 DvehMl, VII |                dan jih gre na stotine, pa najbistrejši niso – glej, tam gre voz,
1290 DvehMl, VIII|              kruha in slanine. ~"Ni se ti najbolje godilo," je rekla. "Dvoje
1291 KrcmEl, II  |                boljše, nego pojutrišnjem, najboljše pa je nocoj. Ti se spomni,
1292 KrcmEl, V   |                  bi izpraznila steklenico najboljšega, takorekoč za likof?" ~Elija
1293 DvehMl, III |                   svoji culi star človek, najbrž tudi bolan, ker je bil ves
1294 KrcmEl, III |                 in se je zategadelj pajku najdalj upiral. Njegova domačija
1295 SimnuS, VIII|          spremljal, kaj bi spremljal! Sam najdem pot in daleč ni več!" ~"
1296 KrcmEl, III |                    nikoli se do sitega ne najé in do dobrega ne odpočije;
1297 KrcmEl, II  |              poslušal, kjer se je smejala najglasnejša družba. Elija sam je slonel
1298 DvehMl, VII |                 prinesla za spomin zaradi najine ljubezni." ~Pavle je omahnil
1299 SimnuS, VI  |                 ležalo! Duša pa ni bila v najini oblasti, tudi ne v vajini,
1300 KrcmEl, V   |                    Zbogom, ti moj zadnji, najljubši!" ~Šel je narahlo, kakor
1301 KrcmEl, I   |                   za dom in radost svojim najljubšim otrokom. Na obeh straneh
1302 DvehMl, V   |                nogo pod kolo, pa boš imel najmanj štirinajst dni kosilo in
1303 KrcmEl, II  |                  srednjega brušen nož, za najmlajšega pa nov klobuk. ~"Glejte,
1304 KrcmEl, V   |         krčmarjeva okna so ugasnila. Pred najmlajšim se je prikazal cigan, kakor
1305 SimnuS, VII |            nebesih, kakor da smo spravili najobilnejšo letino. Glej tam našega
1306 DvehMl, IV  |                 je zaspala; do dobrega se najoka in zaspi! Čemu nisi legla
1307 DvehMl, I   |              Pavle in Mana sta zaplesala, najprva med vsemi. ~
1308 DvehMl, VIII|                   cesti, in ne godi se mi najslabše med njimi: napol sem slep,
1309 SimnuS, II  |                   bilo vredno prepira. Le najstarejši občani so se še od daleč
1310 DvehMl, VI  |                 zdaj to vem in to je moja največja bridkost. Žalostna sem,
1311 KrcmEl, III |           vzdihujočega s prijazno besedo. Največkrat pa je tarnal stari Potnik
1312 SimnuS, VI  |          dovoljeno, pa si izberimo drugo, najvišje. Pripravi se, Šimen!" ~In
1313 KrcmEl, I   |                  Nič, bratec, ne bo iz te nakane. Zakaj mi, farani osojniški,
1314 DvehMl, VII |                  dežel sveta. Morda bi se naključilo, da dobi opravila, čeprav
1315 SimnuS, II  |           izobilju! Svetnika postavi pred naklo, samega svetega Janeza Krstnika,
1316 SimnuS, IV  |                 kri? Moje roke so prazne; nakopičil in nabasal sem bogastva
1317 SimnuS, I   |                  v spotiko in nadlego, no nalagajo na gosposke vozove, temveč
1318 DvehMl, VIII|                obljubil, da te bom debelo nalagal. Ampak zdaj se mi zdi: če
1319 KrcmEl, I   |              srcem: Kaj sem storil, da mi nalagaš pokoro?" ~Star je bil župnik,
1320 DvehMl, VIII|                 mu je tudi zazdelo, da je naletel na Talijana in da ga je
1321 KrcmEl, V   |                   s katerim jih tepe sam. Nalijem mu strupa, zapojem mu kvanto
1322 KrcmEl, II  |             obadva sta čutila, da jima je nalit poln kelih bridkosti in
1323 SimnuS, II  |                    če je postava taka, da nalože človeka na voz, če mara
1324 KrcmEl, IV  |               sponesla ta jeza. Sam si je naložil, sam naj nosi!" ~Še tisti
1325 DvehMl, II  |                  drugih je kanilo za njo, namah so razrile prašno cesto;
1326 SimnuS, V   |              odkod; tudi izpregovoriti je nameraval, jezik pa je odpovedal in
1327 KrcmEl, III |                   sam grabež čudil. Tiste namere in kupčije se niso nikoli
1328 SimnuS, III |                nikoli nič prida. Lahko se nameri, da nam spotoma nalašč izgubi
1329 SimnuS, VI  |               obrnila od biričev in se je namerila na Šimna. ~"Tam leži in
1330 KrcmEl, V   |                  dalje, na tisto stran se namerim, odkoder bo dišalo po trohnobi.
1331 KrcmEl, I   |           tolikanj hujša, kolikor dalj je namočena in da ga ni zvona, ki bi
1332 KrcmEl, IV  |                Nato je omahnil za mizo. ~"Namoči mi cunjo v mrzli vodi, pa
1333 DvehMl, VIII|                    je vprašal Lojze in je namršil obrvi. ~"Za Malnarja se
1334 DvehMl, VI  |             Pogledala ji je v obraz in je namršila obrvi. ~"Zakaj imaš objokane
1335 SimnuS, I   |                   je z voza in se je ozrl naokoli. ~"Kaj to je moja domovina,
1336 SimnuS, V   |                 ne pa, da bi ga pitala in napajala. Zato sta se župana najpoprej
1337 SimnuS, V   |                 ti strežemo, pitamo te in napajamo, namesto da bi te pognali,
1338 SimnuS, VI  |               porodil velik srd, ki se je naperil najprej proti biričema.
1339 KrcmEl, VI  |               Elija jim je nazdravljal in napijal, pripovedoval jim je kvante
1340 DvehMl, I   |                odzdravila, svatje so jima napijali vsi po vrsti. ~Godci so
1341 DvehMl, VII |                  tovarišev. Najprej so se napili od srda in žalosti, nato
1342 DvehMl, III |                  pošljem za balo." ~Ko je napisal Pavle to pismo, je naslonil
1343 KrcmEl, I   |              temveč na črnem konju. Kadar napoči tista grenka ura, ne daj,
1344 SimnuS, VII |               razložil kaj in kako, me je napodil. Kar zagrebemo da naj ga,
1345 DvehMl, III |                držale. "Pridi Mana, da te napojim in nasitim," je klical. "
1346 KrcmEl, III |               sodov, ki sta jih skrbljivo napolnila ded in oče, ali zaleglo
1347 DvehMl, IV  |                mislim, pa se bo vse dobro napravilo; Bog bo gledal!" ~Hanca
1348 SimnuS, VIII|                  smo ljudje in ne živina! Napravimo se vsi, prepeljimo v svojo
1349 SimnuS, III |           katekizma? Le lepo in zložno se napravita obadva v svojo domačijo;
1350 KrcmEl, V   |                    Za hlapca sem te hotel napraviti, pa sem te res napravil
1351 DvehMl, II  |                Ali nisva ukala, ko sva se napravljala na pot? Čemu zdaj ta bridkost,
1352 KrcmEl, VI  |               veselje pridelajo!" ~Dal je napreči in se je peljal v mesto.
1353 SimnuS, III |                  Koj po kosilu sta župana napregla ter pognala proti mestu.
1354 SimnuS, VIII|                  cvrlo v soncu, sem si ga naprtil sam in sem ga pokopal. Ampak
1355 SimnuS, III |                   svoje reveže, pa bi jih naprtila sosedom! Če je zapisano
1356 KrcmEl, I   |                senen voz. Ampak še več je napuha – in z napuhom te bom udaril.
1357 SimnuS, III |                  pes laja, kakor mu je od narave dano! Zatorej potrpite,
1358 SimnuS, V   |                   kristjan; kako pa si ti naredil, župan osojniški?" ~Osojniški
1359 SimnuS, II  |             prisojniške slame! Postave so narejene, da bi človeka ukanile,
1360 KrcmEl, I   |               nisi nič poleg njih. Oni so narod, ti si rakev. – Kaj pa ste
1361 KrcmEl, I   |                večno trdnjavo slovenskega naroda in osojniške fare. Grad
1362 KrcmEl, VI  |                  duhov!" ~Prostran vrt je nasadil za hišo in ga je ogradil
1363 SimnuS, V   |                  utopljen, na rjasto pero nasajen; hvali naj Boga, da je pravica
1364 DvehMl, III |              Pridi Mana, da te napojim in nasitim," je klical. "Ne morem,"
1365 KrcmEl, VI  |                očitno, ko jih mi drugi le naskrivaj in takorekoč po postavi?
1366 DvehMl, IV  |                  na stolu poleg postelje, naslonila je glavo ob blazino in je
1367 SimnuS, IV  |                   se je osojniški hudobno nasmejal in je rekel: "Kaj pa bi
1368 KrcmEl, VI  |                   Ni mu sedel več Grajžar nasproti, temveč moški in plečati
1369 KrcmEl, V   |              polno perišče; kakor pravim: nastavi obedve dlani, pa nasujem
1370 DvehMl, VII |             mrhovino. Siromakom in bebcem nastavljajo svoje pasti, ampak ogibljejo
1371 DvehMl, VII |                 je pomislil. "Tako so vsi nastopili svojo pot, kolikor jih je
1372 KrcmEl, II  |                 bom vedel zanjo, kadar jo nastopim." ~Nanagloma je vstal in
1373 DvehMl, V   |               zdaj je tam toliko bogastva nasutega, da ga svet ne more več
1374 KrcmEl, I   |                 široka, spotikal se je ob nasuto kamenje, pa je modroval
1375 DvehMl, V   |                    postava je, pa še kako natanka! Bral sem, da je šla zadnjič
1376 DvehMl, V   |                  hoteli in kruha; roka te natanke postave pa jih je zasačila
1377 DvehMl, IV  |              Lojzeta, ki je že tam, on pa náte, ki si tukaj." ~"Pa mu boš
1378 KrcmEl, IV  |                natoči." ~Krčmar je točil, natihem pa je premišljeval: "Ali
1379 SimnuS, IV  |                 bil v potu svojega obraza natlačil svetlih cekinov, pa je prišel
1380 KrcmEl, IV  |                  si tak učenjak, pa mi še natoči." ~Krčmar je točil, natihem
1381 SimnuS, VI  |                  vprašala, zdaj pa nam je natovorila tovor, da ga štirje ne zmoremo.
1382 DvehMl, IV  |               svetu. – Malo si se zdaj že naučila; tistim odpovej pa pojdi
1383 KrcmEl, II  |               prijazno besedo in da bi ti nauk dal na pot: ne prepevaj
1384 KrcmEl, III |                   znal še računati. Lepih naukov mu nisem delil in jih ne
1385 DvehMl, VIII|             skrbeh. "Žeje in gladu sem že navajen pod milim nebom, dežja in
1386 SimnuS, IV  |                   njegovega srca in ni ga navdalo z napuhom. V svoji sreči
1387 SimnuS, I   |                   Bog, da se duša spotoma naveliča teh starih kosti!" ~Ali
1388 SimnuS, IV  |              žejni pa so bili tudi belci, naveličali so se pustega prepira in
1389 KrcmEl, VI  |                noč za nočjo; Elija jim je nazdravljal in napijal, pripovedoval
1390 DvehMl, VIII|               nikoli ni bilo. ~*~Pavle je naznanil, da pride; nakratko je sporočil,
1391 KrcmEl, VI  |               izbral žensko ter jo je vso našarjeno pripeljal na svoj dom. ~
1392 SimnuS, VII |             najobilnejšo letino. Glej tam našega župana: nastežaj ima odprta
1393 KrcmEl, V   |                  streho." ~"Saj nočuješ v našem hlevu!" je rekel najmlajši
1394 KrcmEl, II  |                  je vprašal. ~Potnikov je naširoko zamahnil z roko in je šel. ~
1395 SimnuS, I   |                   bom grobu in duša bo že našla svojo pot!" ~Res je legel
1396 KrcmEl, V   |               goreče treske in so iskale; našle niso. ~"V zemljo se je udrl,
1397 KrcmEl, I   |                  ni bilo pisano moje ime. Naštejte mu jih petindvajset, zato,
1398 DvehMl, VIII|               oblaki so tiho bežali preko nebá, le malokdaj se je zasvetila
1399 SimnuS, VII |                  pa spe in sanja se jim o nebesih, kakor da smo spravili najobilnejšo
1400 KrcmEl, II  |               vseh strani in so zasenčile nebeške zvezde. Tako je povedal
1401 KrcmEl, I   |                zvonik farne cerkve po tej nebeški krasoti, na zemljo postavljeni. ~
1402 DvehMl, VI  |                 tukaj? Naj bodo blagi ali neblagi, nebesa mi niso odprta pri
1403 KrcmEl, IV  |                   Zagrebli so Grajžarja v neblagoslovljeno zemljo in kmalu je prerasel
1404 SimnuS, IV  |               starca nadložnega, siromaka nebogljenega? Ali bi ga podil preko praga?" – –
1405 KrcmEl, V   |                 se ti je zbledlo, siromak nebogljeni!" je vzkliknil cigan. "Ne
1406 KrcmEl, I   |                vriskala je razposajeno in nebrzdano, kolikor bolj je bledela
1407 KrcmEl, V   |                 se mu je v lica smejal. ~"Neče se mi več pesmi, ne kvant!
1408 DvehMl, III |                   snopje so ležali tam na nečednih klopeh; komur se na klop
1409 KrcmEl, IV  |              praznike. Ti pa si rekel, da nečeš." ~"Da nečem, tako sem rekel,"
1410 KrcmEl, VI  |                   pripeljal na svoj dom. ~Nedelja je bila, kmetje-tlačani
1411 DvehMl, IV  |                     Tako je bilo do druge nedelje. Tisti dan pa je smela Mana
1412 DvehMl, I   |                njima; svetla, vesela, vsa nedeljska je vabila dolina. In že
1413 SimnuS, IV  |           zamajalo! Če je grešnik še tako nedolžen, bodi vesel, da se potí
1414 KrcmEl, I   |                   o Bog, da bi se prelila nedolžna kri." ~Tako je molil župnik
1415 KrcmEl, I   |                njivo. Ali tudi so podobni nedolžnemu otroku, ki jé in pije ter
1416 KrcmEl, I   |                   bilo razmaknilo nebo in nedolžni duši se je prikazal paradiž. ~*~
1417 KrcmEl, I   |             zadnje kaplje, pa se čudijo z nedolžnim srcem: Kaj sem storil, da
1418 DvehMl, VII |                  kakšnim tolarjem?" se je nedolžno začudil Talijan. ~Pavle
1419 DvehMl, VII |                ležala na praznem dvorišču nedozidane hiše, sta zaspala prijetnejše
1420 KrcmEl, I   |                oblizne, že vest zavpije: "Nehaj! Ne kliči biriča in rubežnika!" ~
1421 SimnuS, V   |                svetu in da se zmeni zanj, nehvaležnega razbojnika. ~Šimen je poslušal
1422 DvehMl, III |                kosilo in večerjo – in ti, nehvaležnež, se jokaš ter se prepiraš
1423 SimnuS, VI  |                  odgovarjalo pa jim je le nehvaležno godrnjanje, celo preklinjali
1424 SimnuS, IV  |                   Bog ga je blagoslovil z neizmernim bogastvom. Ali zlato ni
1425 DvehMl, I   |                  zmerom višje in višje, v neizmerno daljavo. ~"Na Lojzeta sem
1426 KrcmEl, III |                 lepo kupčijo. Kmet je bil nejevoljen, ampak zamahnil je z roko
1427 SimnuS, II  |                  lakote in od starosti. ~"Nekam že pridemo," si je mislil, "
1428 DvehMl, III |                 prihajale so in odhajale, nekatere pa so stale v vodi tako
1429 SimnuS, II  |             naredilo, da je pogorišče, ta nekdanja številka devetindevetdeseta,
1430 DvehMl, V   |                  sem, da je šla zadnjič v nekem mestu procesija lačnih ljudi
1431 KrcmEl, III |                  od začetka do konca. – V neki fari je živel človek, grabež,
1432 KrcmEl, III |                 se celo na prazen trnek. ~Neko noč, ko je bogati kmet napravil
1433 DvehMl, VII |                  zazdelo, da je slišal od nekod domačo besedo. ~"V lepe
1434 DvehMl, VI  |               besedovanje! Ampak če bi me nekoliko rada imela, bi ti ne bilo
1435 SimnuS, VI  |                 če ni res, da nam je tako nekrščansko pobegnil. Z obtipanjem rok
1436 SimnuS, VII |                 le! Da ga zagrebemo kakor nekrščeno žival, bi bil velik greh,
1437 KrcmEl, V   |                 grdo so me nalagali, kako nemarno so me osleparili! Zdaj vem,
1438 SimnuS, VI  |            Prisojniški je zapalil tresko, nemiren plamen je obžaril kamenje. ~"
1439 DvehMl, VIII|                  nato se vrnem v Ameriko; nemirna je moja kri." ~Ozrl se je
1440 DvehMl, VI  |                  je ihteč zaspala. ~V tem nemirnem spanju pa se ji je sanjalo,
1441 DvehMl, VII |               nekdo skozi dim in trušč: ~"Nemoj više!" ~Govorica ni bila
1442 DvehMl, III |                   hiši!" je rekel Lojze. "Nemška krčma je, zato ni tako umazana
1443 DvehMl, III |                 boš! Zdaj smo že blizu do nemške zemlje in kmalu, mislim,
1444 DvehMl, VIII|                občutil, da je ves slab in neokreten. "Nekoč bi bil preskočil
1445 KrcmEl, II  |                  omahne. Nepričakovana in nepoklicana pride ura in človek vpraša:
1446 DvehMl, V   |            prihodnje nadloge; saj pridejo nepoklicane!" ~Pavle pa je bil bolj
1447 DvehMl, V   |                  Nikoli se nisem jezil po nepotrebnem in če so drugi preklinjali,
1448 KrcmEl, III |                  so kakor korec brez dna: neprenehoma je zajemal iz sodov, ki
1449 KrcmEl, I   |                   spanju. "Tudi župnik je neprestano godrnjal, pa je nazadnje
1450 KrcmEl, II  |                   ne ve, kedaj da omahne. Nepričakovana in nepoklicana pride ura
1451 DvehMl, VI  |                   je bil bolehen, pust in neprijazen. ~Za pozdrav je pokimala
1452 DvehMl, II  |                  svojega veselja, zato so neprijazne njih besede. Bog pa bo drugače
1453 KrcmEl, IV  |                  poprej ni toliko in tako neprijetno sanjalo. Grajžar je pač
1454 DvehMl, III |                  naši colnarji delali kaj neprilike zaradi bogastva, ki ga nosiš
1455 DvehMl, IV  |                 kuhinji; temna je bila in nepriljudna; na ognjišču je bila skladovnica
1456 SimnuS, VI  |                  nam bil odgovor težak in neroden. Skličimo torej občinske
1457 DvehMl, VI  |                 drugi bi jih razbil, nego nerodni kmet!" je rekla gospa. ~
1458 DvehMl, III |                 klobuk in zvesto hrani to nerodnost, pa te bom še v dolini Jozafat
1459 DvehMl, III |          kranjskem klobuku in po kranjski nerodnosti spoznal. Le zmerom nosi
1460 KrcmEl, V   |                  in zapoved v meni, da me nese korak tja, kjer je žalost
1461 KrcmEl, V   |              hribe in doline in peroti ga nesejo, ne da bi ugibal. Moje noge
1462 KrcmEl, III |                Tedaj pa je obšla siromaka neskončna žalost, in vzkliknil je: ~"
1463 DvehMl, V   |                  pač oddahnilo za zmerom. Neslana burka je, še smeha ne vredna:
1464 KrcmEl, I   |                   v svojem malobrižnem in nespametnem napuhu ter je rekel: 'Kako
1465 KrcmEl, V   |               odkod da je prišla v dolino nesreča, kedaj in čemu. ~Rekli so
1466 SimnuS, VI  |                  nam je s seboj vrhan koš nesreče, skrbi in sitnosti; pa namesto
1467 DvehMl, III |                  Sanjalo se mi je, da sem nesrečen; kaj je bilo treba sanj?"
1468 DvehMl, VII |                  je, da sta si tovariša v nesreči. ~Ker je bil Talijan še
1469 KrcmEl, II  |                  me srce goni in sili med nesrečne ljudi, kakor muho k sveči.
1470 KrcmEl, III |                   veja odkrhnila in se je nesrečnik zgrudil na tla. Ali ni se
1471 DvehMl, VIII|                  bodi milosten, storil je nesrečno smrt. Sto se jih je lani
1472 KrcmEl, III |                 preklinjal vreme in svojo nesrečo; od same bridkosti se je
1473 DvehMl, VIII|               poti, bežne in plahe, kakor netopirji pod večer. ~"Kam sem že
1474 KrcmEl, V   |               mislil: majhen sem, slab in neumen – temveč je šel in je pograbil,
1475 DvehMl, VII |                    po težkem tobaku in po neumitih telesih je dišalo. Mnogo
1476 KrcmEl, III |              napuh izmed vseh rib najbolj neumna riba: ujame se celo na prazen
1477 DvehMl, V   |              Lojze. "Ali boš zato, ker si neumnost napravil, zaradi te neumnosti
1478 DvehMl, V   |              neumnost napravil, zaradi te neumnosti izveličanje izgubil? Za
1479 KrcmEl, II  |                   jezik. Strup lije kakor neurnik s hriba, jaz pa pojdem ter
1480 KrcmEl, I   |                 zdelo, da vidi siv obraz, neusmiljen in zlohoten ter da vidi
1481 SimnuS, V   |           napregel osojniški in še nalašč neusmiljeno švrkal, zato da bi napravil
1482 KrcmEl, III |                Jih bova!" ~Pa sta jih res neutegoma začela delati. Na tak prečuden
1483 KrcmEl, III |                  ne meril rad. Tisti niso nevarni, ki sedé na zarubljenem
1484 SimnuS, V   |                   vprašala župana. "Zakaj nevarnost je, da nam ta nadloga v
1485 KrcmEl, IV  |                   se ti je," mu je očital neveren sosed. "Grajžar je mrtev
1486 SimnuS, VIII|                      Saj ste jih slišali, nevernike sosedne, kako so lakomili
1487 SimnuS, VII |              Zadosti smo se nagledali teh nevernikov in škoda je vseh besed,
1488 SimnuS, VI  |                  zaradi pravice, napol iz nevoščljivosti. Vsi štirje so dramili občinske
1489 DvehMl, II  |                Velikokrat sem jih žalila, nevrednica," je spreletelo njeno srce. ~
1490 SimnuS, V   |                 tako premišljeval o svoji nevrednosti, sta se župana prerekala
1491 KrcmEl, VI  |                  Vzdigni kozarec in trči, nevšečnost!" ~Trčil je ob kozarec,
1492 DvehMl, III |         ustanovila, pa reciva zbogom vsem nevšečnostim in pijva!" ~Lojze je bil
1493 SimnuS, VI  |                  sprejemal s hvaležnostjo nezaslužene dobrote, se nam zdaj še
1494 SimnuS, IV  |             evangelij: kdor jo ogleduje z nezaupnim očesom, je grešnik v svojem
1495 DvehMl, III |                 vedel, kam da bi med temi neznanimi ljudmi, zato se je vrnil
1496 DvehMl, VIII|               nekoč omahoval ponoči skozi neznano ulico, se mu je zazdelo,
1497 DvehMl, V   |                   Ne pojdem! Naj mi očita nezvestobo in vse kar je hudega, le
1498 SimnuS, IV  |                 sok je tinta sodnikova, a ničvredna dežnica je solza in je kri.
1499 KrcmEl, I   |                    da farani take milosti nikakor niso vredni in da so je
1500 SimnuS, I   |             preudaril in se ni prepiral z nikomer. ~Gnali so ga križem po
1501 DvehMl, III |              prostorno ječo. Strop je bil nizek, vzduh težak in vroč. Tik
1502 DvehMl, II  |                rekel Pavle. ~Izba je bila nizka, zatohla in močno zakajena.