Part, Chapter

1503 DvehMl, VIII|                  vzdramil; splezal je čez nizki zid na cesto, pa je občutil,
1504 KrcmEl, V   |          Najmlajši Potnikov se je sklonil nižje, da bi pogledal ciganu v
1505 KrcmEl, IV  |                  ali plamen je bil zmerom nižji in se je dušil v dimu; kozolec
1506 SimnuS, VIII|                potolaži ta čast, izkazana njegovemu patronu!" ~Kakor so rekli,
1507 DvehMl, II  |                 so vztrepetale ustnice, v njenem srcu se je nenadoma vse
1508 KrcmEl, VI  |               ponižno pozdravljali; še za njenim hrbtom nihče ni pljunil.
1509 DvehMl, II  |                   bil ob tej uri dom pred njenimi očmi, nikoli poprej ga ni
1510 KrcmEl, V   |                   Kdo bo zdaj oral na teh njivah; kdo bo kosil na tistih
1511 KrcmEl, I   |                   besede niso vzrastle na njivi zadovoljnosti, temveč na
1512 SimnuS, I   |              drugim v spotiko in nadlego, no nalagajo na gosposke vozove,
1513 DvehMl, VI  |                 bi bila močna, da bi vaju noben vihar ne podrl. Tako si
1514 KrcmEl, III |               vzdignilo sladko veselje. V nobenem srcu več ni bilo misli na
1515 DvehMl, V   |                  kozarec. ~"Še piti se mi noče!" je dejal. "Preveč je toplo
1516 KrcmEl, VI  |                  je bral Elija. Ob toplih nočeh se je izza plota luč svetila
1517 KrcmEl, II  |                  glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače, ali nameril se
1518 KrcmEl, VI  |             bratec? Pozdravljen! Ná, pij! Nočeš? Zakaj ne zgrabiš? Ali te
1519 DvehMl, I   |                                        I  Nočilo se je, ko sta šla skozi
1520 KrcmEl, V   |                 zarubljeno streho." ~"Saj nočuješ v našem hlevu!" je rekel
1521 SimnuS, VII |                Mahoma je stal na obehdveh nogah in se je razgledaval po
1522 KrcmEl, IV  |               Navsezadnje tudi zidanica v nogradu?" ~"Tudi zidanica!" ~Martinov
1523 KrcmEl, III |                  niso razumeli ciganovega norčevanja. ~"Kaj je rekel, kako je
1524 KrcmEl, V   |               obraz in da bi videl, če se norčuje, ali če je resnično žalosten;
1525 SimnuS, VI  |                   potreba. Zakaj lažje bo nosilo ta križ dvoje občin nego
1526 SimnuS, VI  |                 sam, pada pod njim; če ga nosita dva, stočeta; če ga nosijo
1527 DvehMl, IV  |                   posteljo, ko ti je pred nosom?" ~Polagoma se je Mana vzdramila
1528 KrcmEl, II  |             brušen nož, za najmlajšega pa nov klobuk. ~"Glejte, kaj sem
1529 KrcmEl, I   |                 tolaži, dokler ne učakate nove zarje." ~"Blede se mu, pokleknimo,"
1530 DvehMl, II  |                  govorico in nosili enako nošnjo. Iz vseh krajev dežele,
1531 SimnuS, V   |                   meje, so opustili vsako nujno opravilo zaradi mene in
1532 DvehMl, I   |                  prepovedano svatovanje? ~Oba sta slišala ta prešerni
1533 KrcmEl, IV  |               dvakrat si je natočil in je obakrat na dušek izpil. Nato je
1534 SimnuS, VIII|                   Šla sta in sta sklicala občane; pa sta jim oznanila obadva: ~"
1535 SimnuS, III |                   župan in za županom pol občine osojniške. ~"Kakor je božja
1536 SimnuS, III |                 Pa že popotna smrt, pa že občinska nadloga! – Meni jih je sedemdeset,
1537 SimnuS, VII |                  bilo ošabnih besed. Tudi občinskim možem so nikamor ni mudilo;
1538 KrcmEl, I   |                 se, ko stoji ob grobu, pa občuti strahoma, da je sam in slab. ~
1539 DvehMl, II  |                 Trda bo zemlja, ki jo bom obdelaval, ali moja bo; trd bo kruh,
1540 DvehMl, VI  |             nasmehnila in je točila čaj v obe dve skodelici. ~"Zoper vsako
1541 SimnuS, VII |                  birič. Mahoma je stal na obehdveh nogah in se je razgledaval
1542 KrcmEl, III |                   se in daj mi vrv, da se obesim." ~Grabež se je navsezadnje
1543 KrcmEl, IV  |                Kar je med nami, se ljudje obešajo ter pobijajo in požigajo." ~
1544 DvehMl, III |                   da bi jokal in da bi se obešal! Poznam jih, ki so čakali
1545 SimnuS, IV  |                molčal; pa si je mislil: ~"Obešenjak roma pod vislice, pa zaokrene
1546 DvehMl, V   |                   posadili na cesto. Kaj? Obglodal si kost, pa jo vržeš stran;
1547 KrcmEl, VI  |                  se mu smehljali in so ga obgovarjali. ~"Kako je, krčmar Elija?"
1548 KrcmEl, IV  |              Potnik se je pokrižal ter je obgovoril ubogo dušo: ~"Kaj da hodiš
1549 KrcmEl, II  |               sleparju ne maram počivati; obhajale bi me hude sanje. Ko sem
1550 SimnuS, VI  |                   tista sladka lenoba, ki obide človeka po zaslužnem delu.
1551 SimnuS, VIII|               zdaj pa mi ga je dodelila v obilni meri. Kdo bi se prerekal
1552 SimnuS, III |                    se je nabralo na cesti obilo ljudi, osojniških faranov.
1553 SimnuS, VII |                   ur je minilo, ko nas je obiskala ta nadloga. Prepir se je
1554 DvehMl, V   |                   v to izbo, vsa uboga in objokana – kako bi jo pozdravil?
1555 DvehMl, VI  |                    Mana? Ne maram gledati objokanih oči." ~Mana je šla v kuhinjo
1556 KrcmEl, I   |               starke – vsi so zagrebli in objokavali svojo mladost. Kaj pomisli
1557 DvehMl, IV  |              seboj in streho nad seboj in oblačil na izbiro! Ampak ker si
1558 KrcmEl, II  |                 ki so bile nekoč gosposko oblačilo. Ni bil ne obrit in ne počesan;
1559 DvehMl, II  |                   se jim je poznalo in na oblačilu. Ni jih bilo troje, da bi
1560 SimnuS, VI  |                  Duša pa ni bila v najini oblasti, tudi ne v vajini, župana,
1561 SimnuS, VI  |                    Tako sta si strmela iz obličja v obličje in sta dolgo molčala.
1562 SimnuS, VI  |                   si strmela iz obličja v obličje in sta dolgo molčala. Neprijazno
1563 KrcmEl, I   |              kozarec vina, komaj si ustna oblizne, že vest zavpije: "Nehaj!
1564 KrcmEl, VI  |                  pa se je domislil svojih obljub in se je peljal v mesto. ~
1565 DvehMl, II  |                   po ozki, zelo blatni in obljudeni ulici; na obeh straneh so
1566 KrcmEl, VI  |              prijazno pozdravljal, temveč obmetaval jih je s steklenicami in
1567 DvehMl, I   |                 bilo že na stotine, ki so obogateli kar čez noč? S praznimi
1568 DvehMl, II  |                   za morjem? Devet jih je obogatelo, devetkrat devetdeset pa
1569 DvehMl, III |                cesto, sem slabič. Taki ne obogatijo, takim ne sije sonce!" ~
1570 DvehMl, III |                   zmerom lahko, dokler ne obogatiš! Prostorna je moja izba,
1571 DvehMl, V   |            bolnišnico, jetnike pa v ječo; oboji so dobili kruha zastonj!" ~
1572 DvehMl, VII |                 in pražnja obleka – Bog z obojim!" ~Tako sta živela in spala
1573 DvehMl, VII |                   mal denar, pa dajmo." ~"Obral bi me rad, še zmenjena sta
1574 DvehMl, III |                   revščina in bridkost na obrazih!" je rekel. "Prav tako so
1575 DvehMl, VI  |                   kraje romale misli, vse obremenjene in žalostne. ~Ko je upihnila
1576 DvehMl, IV  |                  papirja, lepega, z zlato obrezo. ~"Pa nikar mu preveč ljubeznivo
1577 DvehMl, III |                   Lojze povečerjal, si je obrisal ustna in je pil, nato pa
1578 DvehMl, II  |                  v vozu do druge postaje; obrisala sta zameglelo okno in sta
1579 KrcmEl, II  |              gosposko oblačilo. Ni bil ne obrit in ne počesan; na koščenih
1580 DvehMl, VI  |                Vsak vinar, ki ga zasluži, obrne desetkrat, preden si kupi
1581 KrcmEl, III |                  je rekel Potnik. "Naj se obrnemo na desno ali na levo, povsod
1582 SimnuS, VI  |                besede? Jeza županja se je obrnila od biričev in se je namerila
1583 KrcmEl, III |              krčmo. Drugi dan se je vreme obrnilo, siromak ni mogel na polje,
1584 SimnuS, III |                   da bi vesoljni tepež ne obrodil drugega nič, nego senen
1585 SimnuS, V   |                   tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadú. Občinski
1586 SimnuS, V   |                 zoper vsako postavo in bi obrodilo mnogoštevilne sitnosti,
1587 KrcmEl, VI  |                   slišali onkraj hriba. ~"Obseden je!" so rekli in so se križali. ~
1588 SimnuS, V   |                  lepi noči pa je nenadoma obsenčila modrost Andrejaza, moža
1589 DvehMl, V   |                   vse strani; srebro nima obstanka pri meni. Moje čeljusti
1590 KrcmEl, VI  |                   še ta večer!" ~Elija je obstrmel in prebledel. ~"Izis, kaj
1591 KrcmEl, I   |                 Faro osojniško je bil Bog obsul z vsemi svojimi blagoslovi,
1592 DvehMl, II  |                žalostne besede še bolj ne obtežile srcá. ~Dobro uro hoda sta
1593 KrcmEl, II  |                   jezika pa mu še celo ni obtežilo. ~"Kod si hodil, da si tako
1594 SimnuS, VI  |                   nekrščansko pobegnil. Z obtipanjem rok samih še ni povedano,
1595 SimnuS, I   |                pred sodnika. In tam so ga obtožili, da je hotel umirati kraj
1596 KrcmEl, III |                   odleže. Kdo bi vekal in obupaval, dokler je še kaplja v sodu?" ~
1597 KrcmEl, IV  |                  mu daj večni mir, nas pa obvaruj vsega hudega." ~Kakor slana
1598 KrcmEl, IV  |                 kozarec. ~"Da naju obadva obvaruje Bog vsega hudega!" ~Izpil
1599 KrcmEl, IV  |             slabosti in od vina. Ko si je obvezal glavo, je vzdihovaje vstal. ~"
1600 SimnuS, IV  |                  je prah!" ~Take misli so obšle Šimna, zato ker je bil lačen
1601 KrcmEl, III |             ravnal!" ~Spoznanje je takrat obšlo siromaka in s spoznanjem
1602 SimnuS, I   |              umolknil. ~Od sončnega jutra obžarjena se je zasvetila v dolini
1603 SimnuS, VI  |              Gledal je v zvezde, molil je očenaš in češčenomarijo, nato je
1604 KrcmEl, I   |                ter bodo preklinjali svoje očete in njih brezbožno ravnanje. –
1605 KrcmEl, III |                dedje so hudo trpeli, naši očetje še hujše, mi pa trpimo do
1606 KrcmEl, I   |                  si ga nalival, da bi nas ociganil. Mi pa smo farani osojniški ...
1607 DvehMl, VIII|                treba, ne onega. Rekel sem očimu, da sem dolžan tam v Ameriki
1608 KrcmEl, VI  |                obraz in tudi suknjo mu je očistil. Gledal je na tista bleda,
1609 DvehMl, VIII|              morja si me pozdravila in si očistila mojo dušo." ~Ko je stopil
1610 SimnuS, I   |                kaj škode in sramote, njim očitaj oboje, ne meni!" ~"Gospoda
1611 DvehMl, II  |                    kakor dvoje žalostnih, očitajočih oči; in da ga kličeta, se
1612 DvehMl, IV  |               svojem srcu. Gospa pa ji je očitala in jo je učila: "Nikar ne
1613 KrcmEl, I   |                 za prijeten greh. Njegovi očitki so nam bili tolažba, ampak
1614 SimnuS, VIII|                 dobre volje; vest je bila očiščena, srce je bilo mirno. ~Ko
1615 DvehMl, V   |                zatorej si zdaj lahko malo oddahnemo; par tisoč se jih bo pač
1616 DvehMl, V   |                   par tisoč se jih bo pač oddahnilo za zmerom. Neslana burka
1617 DvehMl, IV  |                šli v mesto. Ženska, ki je oddajala službe, ni bila prijazna,
1618 KrcmEl, III |                legel oblečen na posteljo; odel se je z dvema plahtama,
1619 DvehMl, III |               Pojdiva, posteljem ti in te odenem, sirota, da si odpočiješ!" ~
1620 DvehMl, IV  |                   je povesila glavo in ni odgovarjala. ~Tako je bilo do druge
1621 SimnuS, II  |               opletajo noge kakor tebi. – Odgovori, Martinec, čegava je številka
1622 DvehMl, III |                 ob bregu, prihajale so in odhajale, nekatere pa so stale v
1623 KrcmEl, IV  |                Doslej si dajal, čeprav si odiral." ~Krčmarjev obraz pa je
1624 KrcmEl, VI  |              razbojnike in rokovnjače, da odiraš kristjane očitno, ko jih
1625 KrcmEl, III |                dobro visel, ko se je veja odkrhnila in se je nesrečnik zgrudil
1626 KrcmEl, V   |                nič se ne múdi in nikar ne odlašaj! Če odložiš le za eno samo
1627 DvehMl, VIII|                   blodim, kaj še čakam in odlašam? Saj ni druge poti več,
1628 DvehMl, III |                  vsa bolezen mu je mahoma odlegla. ~"Dobro je pivo v tej hiši!"
1629 KrcmEl, III |             potegni, Potnik, da ti v srcu odleže. Kdo bi vekal in obupaval,
1630 SimnuS, I   |                biriči ne zmotijo in da me odlože tam, kjer je treba!" ~Ko
1631 SimnuS, III |                  izgubi to nadlogo, da jo odloži kakor prazno malho ter poreče:
1632 KrcmEl, V   |                   in nikar ne odlašaj! Če odložiš le za eno samo uro, boš
1633 SimnuS, I   |             privoščil kos kruha in skrbno odmerjen grižljaj slanine; kakor
1634 DvehMl, I   |                 ukanje, od vseh hribov je odmevalo in iz doline je odgovarjalo.
1635 SimnuS, VII |                  pa ostani kjer si, da ne odnesejo te nadloge ter da je ne
1636 SimnuS, II  |                   gasil; počemú? Pepel je odnesel veter, ožgane hlode so pokurili
1637 KrcmEl, I   |                   podstrešno izbo. Tam je odpahnil okno ter je gledal po dolini. ~
1638 KrcmEl, IV  |                    da se je okno potihoma odpahnilo in da gleda nanj beli Grajžarjev
1639 KrcmEl, VI  |                   dragoceno balo in se je odpeljala v mesto. Elija je pil tako
1640 KrcmEl, IV  |                  ga je zaskelela in se je odpirala, pred očmi se mu je majalo. ~
1641 DvehMl, II  |                hotel je zavriskati, da bi odplašil bridkost, glasu pa ni bilo
1642 KrcmEl, VI  |                postavi? Kakor si že bodi, odpočij si pod mojo streho ter oplakni
1643 KrcmEl, V   |                  in trohnoba. Tam šele si odpočijem, tam sem kakor svoj med
1644 DvehMl, III |                  te odenem, sirota, da si odpočiješ!" ~Stopila sta iz krčme,
1645 SimnuS, VI  |            osojniški in se je pokrižal. ~"Odpočijmo si še mi; jutro bo že dalo,
1646 SimnuS, III |                 sôpel, postajal je ter si odpočival; in počival bi bil pač do
1647 SimnuS, V   |                 je nameraval, jezik pa je odpovedal in tudi ustna se niso genila.  "
1648 DvehMl, VI  |                 VI  V nedeljo, ko je Mana odpovedala službo, je bilo v hiši toliko
1649 SimnuS, III |                    ki so ob vsakem koraku odpovedávale, ter je zaklical: ~"Le dobro
1650 KrcmEl, I   |                 misel mu peša in pamet mu odpoveduje. Kaj smo storili in kako
1651 DvehMl, V   |              ponevedoma, jih je z naglico odpravil. ~Natočil je sebi in Pavletu
1652 DvehMl, VI  |                paradiž že blizu, že napol odprt. Hitreje se je upanje razpuhtelo,
1653 DvehMl, III |                premaknil, je bil vzduh ob odprtih oknih težak in gost, da
1654 DvehMl, VII |              Hrvat je spal in je smrčal z odprtimi ustmi; le še troje popotnikov
1655 KrcmEl, IV  |                 odpustite, mi bo tudi Bog odpustil. Ravnajte boljše, nego sem
1656 KrcmEl, IV  |                  sem vam storil, če mi vi odpustite, mi bo tudi Bog odpustil.
1657 KrcmEl, III |                 Ne goni me od praga in ne odreci mi postelje; jaz ne jemljem
1658 SimnuS, V   |               njegov brat, kaj bo storil? Odrezal mu bo dobršen kos kruha
1659 KrcmEl, VI  |                    Ne birič in ne sodnik: odrešenik si nam bil!" ~
1660 KrcmEl, II  |                  in zazeblo ga je do nog. Odrinil je steklenico tako urno,
1661 DvehMl, I   |                  tako svetle, kakor da so odsevale zvezde v njih. ~"Čakala
1662 DvehMl, VI  |              rekla Mani in je šla. ~Ko je odslužila Mana svojih zadnjih štirinajst
1663 SimnuS, III |                  in bistro glej, da se ne odsmoli ta biriška smola prisojniška
1664 DvehMl, V   |                 Lojze pokusil pivo, pa je odstavil kozarec. ~"Še piti se mi
1665 KrcmEl, II  |                povrnem, kadar se povodenj odteče." ~Tedaj se ga je Mana oklenila
1666 KrcmEl, II  |                 vode se stekajo vanjo ter odtekajo spet iz nje, še bolj smradljive,
1667 SimnuS, I   |                razbojnike. Časih je Šimen odvezal culo in si je privoščil
1668 DvehMl, II  |             potegnil krepkeje, Mani se je odvezala ruta, Pavle je zgrabil za
1669 DvehMl, II  |             malodušen. ~"Pozno je že," je odvrnila Mana. "Lepo bi ne bilo,
1670 KrcmEl, V   |                   praga, oko se ni hotelo odvrniti od rodne hiše. Zakaj od
1671 KrcmEl, I   |            Zvonilo je angelsko češčenje – odzvanjalo je Matjaževim dnem. ~Na
1672 KrcmEl, V   |                precej, kar precej jo grem odžagat, to dolgo vejo!" ~Rekel
1673 SimnuS, VII |                     Tudi ti se napoti, pa ogibaj se krčem!" je ukazal prisojniški
1674 SimnuS, VIII|                  samega se nihče ni upal; ogibali so se ga v dolgih kolobarjih,
1675 DvehMl, VII |            nastavljajo svoje pasti, ampak ogibljejo se tistih krajev, kjer je
1676 DvehMl, IV  |               popisan listek. ~"Pa se tam oglasi v soboto! Tam ti ne bo hudega,
1677 SimnuS, V   |            prerekala do polnoči, da se ni oglasil osojniški birič. Stresel
1678 DvehMl, V   |            tolažil Lojze. "Če bom živ, se oglasim." ~"Pozdravi," je rekel
1679 KrcmEl, III |                   besedo: ~"Dovolj smo si ogledali to žalost, zdaj pa se spodobi,
1680 DvehMl, VIII|                 Svatujta vidva, jaz pa se ogledam malo po teh lepih krajih,
1681 SimnuS, VI  |              skriva pod kožo. Pošljimo po oglednike!" ~"Opolnoči da bi ponje
1682 SimnuS, VII |                  pa naj sodi Bog!" ~"Brez oglednikov da bi ga za mrtvega spoznali?"
1683 DvehMl, IV  |              kuhinjo in za cesto. Mana je ogledovala to bogastvo in je rekla: ~"
1684 SimnuS, III |            ugledal. Ko je bil pri kraju z ogledovanjem, je tako močno stresel z
1685 SimnuS, IV  |                  kakor evangelij: kdor jo ogleduje z nezaupnim očesom, je grešnik
1686 KrcmEl, III |                   rekel. ~"Le dobro si jo oglej," mu je odgovoril Elija
1687 DvehMl, V   |                   če ob zdravem telesu za oglom pogineš, te še pes ne bo
1688 DvehMl, VI  |                čaj, od dremavice se ji je ognjišče zibalo pred očmi. Tako je
1689 DvehMl, IV  |                   bila in nepriljudna; na ognjišču je bila skladovnica umazanih
1690 KrcmEl, V   |                  izmed njih. ~"Ostal je v ognju, pa ni zgorel, saj je zlodej
1691 DvehMl, VI  |                   ji je, kakor da je bila ogoljufala njegovo ljubezen in zaupanje. ~"
1692 SimnuS, IV  |                 cekini, za katere so bili ogoljufani tisočeri Sirotniki ..." ~
1693 DvehMl, III |              stavil jaz. Boljše, da me ne ogovarjajo; slišal bi morda še hujše
1694 KrcmEl, VI  |                  nasadil za hišo in ga je ogradil z visokim plotom. Smreke
1695 KrcmEl, IV  |                   ugasnile. ~Krčmar si je ogrnil svojo črno suknjo in je
1696 DvehMl, VI  |                  prižgala je svečo ter si ogrnila ruto; nato je stopila v
1697 KrcmEl, VI  |         opustošila njive. ~Ni se še dobro ohladilo črno tramovje na pogorišču,
1698 SimnuS, I   |                  je bila cula zmerom bolj ohlapna in beraška. Šimen pa si
1699 KrcmEl, II  |                 zgodba." ~"Še zgodbo zase ohrani," je odgovoril Potnikov
1700 SimnuS, I   |                  izbo z visokim omreženim okencem. ~"Čuden je svet dandanašnji!"
1701 KrcmEl, V   |             omahnil, okoli vratu so se ga oklenili Elijevi prsti kakor železni
1702 SimnuS, IV  |               klonil život v dve gubé ter oklepal kolena z rokama, je pregledal
1703 DvehMl, II  |                   mu je zdelo, da gledata okni za njim, kakor dvoje žalostnih,
1704 KrcmEl, V   |                  mu je zdelo, da strmi za oknom bled obraz, mrtvaški lobanji
1705 SimnuS, VIII|                 poten, kakor da se je bil okopal. – ~Godile pa so se še druge
1706 KrcmEl, VI  |                 bleščalo; noge so mu bile okorne in slabotne, kakor od testa. ~"
1707 KrcmEl, I   |                temveč stopal je počasi in okorno; noge so se mu udirale v
1708 KrcmEl, IV  |               zaobrnil bič in je udaril z okovanim koncem. Ko je udaril prvikrat,
1709 KrcmEl, V   |              gospodarjem!" ~Zamahnil je z okovano palico, ali cigan je zgrabil
1710 SimnuS, III |                   sta pičlo uro po zložni okrajni cesti. Šimen pa je težko
1711 SimnuS, VII |                Primi ga za ramo, učenjak, okreni ga malo, pa glej, če se
1712 SimnuS, VI  |            biričema. Obadva župana sta se okrenila do spečih varuhov in sta
1713 DvehMl, VII |                  Mnogo ljudi je sedelo ob okroglih mizah; pili so in kartali.
1714 KrcmEl, IV  |                 vzdihovali. ~Jeseni, že v oktobru, pa se je nenadoma splašila
1715 KrcmEl, V   |                razpelom je gorela lučka v olju. ~Tiho se je najmlajši približal
1716 KrcmEl, II  |                  sveti Trojici za velikim oltarjem. Kdor tam pritisne uho na
1717 KrcmEl, V   |                  smrti, pa vendarle nisem omagal, noge so šle in šle, sam
1718 KrcmEl, II  |              grehom? Srce ne ve, kedaj da omahne. Nepričakovana in nepoklicana
1719 DvehMl, VIII|                    ne kamna. ~Ko je nekoč omahoval ponoči skozi neznano ulico,
1720 DvehMl, II  |              potegne tisti, ki trepeče in omahuje. Meni pa je srce malodušno,
1721 KrcmEl, V   |                 ki so omahovali, kakor ti omahuješ; kdor se ni streznil in
1722 KrcmEl, I   |             svatbe, ali od sedmine. Kakor omahujoče, blodno frfotajoče vešče
1723 SimnuS, III |                    ki je stopal mukoma, z omahujočimi nogami, ves zgrbljen, upognjen
1724 DvehMl, V   |                našli ničesar. Tolažba jih omami, kakor močna pijača; zato
1725 SimnuS, IV  |           prijetno. Ali sladki vonj ga je omamil, zazibalo in zatemnilo se
1726 SimnuS, IV  |                   bogastvom. Ali zlato ni omamilo njegovega srca in ni ga
1727 KrcmEl, IV  |              Kakor je bil krčmar bolan in omamljen, so mu zaškripali zobje
1728 KrcmEl, III |                  Ni se vzdramil iz vinske omotice, ali obšel ga je velik strah. ~"
1729 DvehMl, IV  |              maslenega kruha. ~"Čaj te bo omotil, Mana, ker je močan; lažje
1730 SimnuS, I   |                nepriljudno izbo z visokim omreženim okencem. ~"Čuden je svet
1731 DvehMl, II  |               durih; tam ni bilo nikogar, oná pa nista marala družbe.
1732 DvehMl, VIII|                 ne tega ni bilo treba, ne onega. Rekel sem očimu, da sem
1733 KrcmEl, I   |                nič ne na tem koncu, ne na onem. Izpije kozarec vina, komaj
1734 SimnuS, VI  |              tresko na tla, ker si je bil opalil roko; plamen je ugasnil
1735 KrcmEl, VI  |                  Elija čudoma in strahoma opazil, da je vreča cekinov tako
1736 KrcmEl, VI  |            odpočij si pod mojo streho ter oplakni si žejno grlo!" ~Ali tudi
1737 SimnuS, II  |                Šimen, da se tvoji pravici opletajo noge kakor tebi. – Odgovori,
1738 SimnuS, VII |              ležala kakor kamen na prsih, opletala se je okoli udov kakor močna
1739 SimnuS, III |                 bil hudó in noge so se mu opletale. ~"Hej, nadloga, kaj se
1740 DvehMl, IV  |                   pljunki, bi bila jaz že opljuvana od vrha do tal! Zdaj več
1741 SimnuS, III |                    ki je bilo vse vroče v opoldanskem soncu. Šimen je zavzdihnil
1742 DvehMl, VII |                  ga nimaš, je vinar zlat. Opoldne in zvečer bi stopil v tisto
1743 SimnuS, IV  |               strehe; in ko sem bil s tem opravilom pri kraju in je bila ura,
1744 SimnuS, V   |                   je svetila ob resnobnem opravilu. Nato so tehtali in merili
1745 DvehMl, VII |            pazduho. "Če ne maraš z menoj, opravim sam. Ampak dokler mi ne
1746 DvehMl, VI  |                   bahato, napol siromašno opravljenih, kakor da je bil kupljen
1747 SimnuS, III |                   bilo to poglavitno delo opravljeno, sta se napotila župana
1748 KrcmEl, III |                  da se je zgodilo – ampak opredel jih je kakor pajek, tako
1749 KrcmEl, V   |                  na kamen ob klancu in je oprl glavo ob dlan. ~Strmel je
1750 SimnuS, V   |                  prerekajo preko meje, so opustili vsako nujno opravilo zaradi
1751 KrcmEl, VI  |              pograbila ljudi ter povodenj opustošila njive. ~Ni se še dobro ohladilo
1752 KrcmEl, V   |                  sem se igral, ko so naši orači orali; tam pod hrastom sem
1753 KrcmEl, V   |                 kosci kosili. Kdo bo zdaj oral na teh njivah; kdo bo kosil
1754 KrcmEl, V   |                imel hišo in hlev in deset oralov zemlje; letos še krompirja
1755 KrcmEl, II  |                   tam?" je vprašal oče. ~"Orat," je rekel starejši in se
1756 KrcmEl, III |                   če ima v roki zlató ali orehovo listje. Komaj se je dobro
1757 KrcmEl, IV  |                  Še tisti večer so prišli orožniki, uklenili so ga in ga gnali
1758 KrcmEl, IV  |                   je bilo z njim le troje orožnikov. ~"Škoda ga je," so rekli
1759 DvehMl, V   |                  na hribu, ob rebri stoji osamela bajta, gleda nanj in mu
1760 SimnuS, II  |                 ni se ga človek dotaknil: osat in trnje pričata!" ~Vse
1761 SimnuS, II  |                  je prepreglo s trnjem in osatom. ~Župan je pokazal na Šimna. ~"
1762 DvehMl, V   |               Žejni in lačni bi se vozili osem dni in noči, ampak ne bo
1763 SimnuS, III |               upognjen in nadložen, kakor osemdesetleten starec. ~"Koliko križev
1764 KrcmEl, V   |              nalagali, kako nemarno so me osleparili! Zdaj vem, da nisem bil
1765 DvehMl, VII |                  Žganje bi me bilo skoraj osleparilo," je pomislil. "Mrtev ni
1766 DvehMl, VII |                  greh, če bogatega cigana oslepariš za cekin? Začniva nocoj,
1767 KrcmEl, I   |                  tudi sključeni starci in oslepele starke – vsi so zagrebli
1768 DvehMl, III |                sedem noči. Ko je ob jutru osmega dne stopil na suho, se je
1769 KrcmEl, I   |                   še bokal ter je rekel: "Osojničan ni živina, da bi le garal
1770 SimnuS, III |             poslal zaradi naših grehov!" ~Osojničani pa tudi teh lepih besed
1771 KrcmEl, I   |               razprostirali vinogradi, na osojnih pa so se vzpenjali sočni
1772 SimnuS, VII |            njegova, na tistem kamenju, na osojniškem svetu!" ~"Če postava še
1773 SimnuS, III |                 pokazal na golo kamenje. ~Osojniškemu županu pa se je zdelo, da
1774 KrcmEl, III |               zato, ker si pijan. Faranom osojniškim se le v spanju in v pijanosti
1775 SimnuS, IV  |                 kamenju!" ~Birič pa ga je osorno pogledal in mu je ukazal: ~"
1776 DvehMl, VII |            zameglile, njegove misli pa so ostale žalostne. ~"Ozri se, poglej
1777 DvehMl, IV  |                komolcev. Tako zavihani so ostali rokavi do noči. Mana je
1778 SimnuS, IV  |                 čudno, kje da navsezadnje ostanejo tisti cekini, za katere
1779 SimnuS, VI  |              zgodilo; spogledala sta se z osuplimi očmi, obema se je prikazal
1780 KrcmEl, IV  |                 zimo, že blizu božiča, je osupnila vdrugič dolina osojniška. ~
1781 DvehMl, VIII|             Zagriznil je v trdo, od sonca osušeno skorjo in je rekel: "Vse
1782 DvehMl, VIII|                  ali je mrak. Misli so mu otopele, komaj da so se še genile,
1783 KrcmEl, II  |                  več. Omahljivo, mehko in otročje je to srce, Bog se ga usmili." ~
1784 KrcmEl, IV  |                   tako preobjedel tolstih ovac, da mu je navsezadnje segla
1785 KrcmEl, I   |                    z otroci brez očeta, z ovcami brez pastirja!" ~Dolgo in
1786 KrcmEl, IV  |                  če bi ga zaprli med same ovce." ~Krčmar je naslonil v
1787 KrcmEl, IV  |             navsezadnje segla v žile njih ovčja kri. Pripetilo se je mnogokdaj,
1788 KrcmEl, IV  |                 je ubogal in krčmar si je ovil cunjo okoli glave. Njegov
1789 DvehMl, VIII|              poišče Mano. Ko je po dolgih ovinkih zasledil njen dom, je bilo
1790 DvehMl, III |              enake, ampak štej, koliko je ovinkov in na katero stran. Najino
1791 SimnuS, VI  |            postrani. Človek je postavi le ovira in sitnost, zato ker ni
1792 SimnuS, IV  |                   lok, z zelenim smrečjem ovit; in na loku je bilo z velikimi
1793 KrcmEl, VI  |               hermelina!" ~"Pa kaj še?" ~"Ovratnico od samih biserov!" ~"Kaj
1794 SimnuS, II  |               Naložili so me, kakor vrečo ovsa in so me poslali v te lepe
1795 DvehMl, II  |                  ki mora v službo. Slajši ovsenjak doma, nego maslen kruh na
1796 KrcmEl, V   |                   zastrupljen do konca in ozdravel bo." ~Tako je rekel in je
1797 KrcmEl, IV  |                 srd ga ni potolažil in ne ozdravil. Ko je legel vdrugič, je
1798 KrcmEl, V   |                  si jih pregnal! Kadar me ozdraviš, ti nasujem cekinov polno
1799 KrcmEl, I   |                 temne, lakomne oči, ki se ozirajo po dolini. Dolga mrzla senca
1800 KrcmEl, III |                bežali v dolino in se niso ozirali. ~Stopil je v krčmo, izpil
1801 DvehMl, II  |                 se napotili od postaje po ozki, zelo blatni in obljudeni
1802 DvehMl, II  |             spredaj samo dvoje majhnih in ozkih oken. Ko se je Pavle poslavljal,
1803 DvehMl, III |                 Kaj naj bi te že na pragu ozmerjal? Ker si pameten, poslušaj:
1804 SimnuS, VI  |          radovoljno gledat, bi ga postava ozmerjala. Ampak če mi to veselje
1805 SimnuS, IV  |                 posvetna oblast s pisanim oznanilom. Jaz, Šimen Sirotnikov,
1806 KrcmEl, VI  |                 izbo mi glej!" je rekel. "Oznanjaj, da se jaz, krčmar Elija,
1807 KrcmEl, II  |                Bog mu daj nebesa, njegovo oznanjenje pa se je očitno izpolnilo,
1808 KrcmEl, II  |                   dokler je pijan. Kar je oznanjeno, naj se zgodi. Ali kadar
1809 KrcmEl, VI  |               njegov glas je bil rezek in ošaben, njegov smeh prešeren. Hujše
1810 SimnuS, VII |                   poti, in žal mu je bilo ošabnih besed. Tudi občinskim možem
1811 SimnuS, II  |                   Pepel je odnesel veter, ožgane hlode so pokurili kajžarji,
1812 SimnuS, II  |                   Kolibo je ogenj pobral, ožgano kamenje je ostalo; ni se
1813 SimnuS, VII |                    ga naša bridkost ne bo oživila; pokopljimo ga, njegovo
1814 SimnuS, VI  |                      Če nosi križ en sam, pada pod njim; če ga nosita dva,
1815 DvehMl, IV  |              slišala, na njeno srce pa so padale kakor kamen za kamnom. ~
1816 KrcmEl, IV  |                   kadar je jabolko zrelo, pade z drevesa prej ali slej.
1817 DvehMl, VIII|                 je pač. Mi, kar nas ni še padlo, pijmo!" ~Vzdignil je kozarec
1818 SimnuS, III |                   take reči, kakor bi jih paglavec ne uganjal? Če postav ne
1819 DvehMl, V   |                 veliko, poglej jih! Pa me pahne rokovnjač na cesto, brez
1820 KrcmEl, III |                ampak opredel jih je kakor pajek, tako da se niso več ganili.
1821 KrcmEl, III |              premožen in se je zategadelj pajku najdalj upiral. Njegova
1822 KrcmEl, II  |                 njim, kakor da bi ga bilo palice strah. ~"Sam ne vem, kaj
1823 DvehMl, III |           prestopal se je kakor starec ob palici.  "Močan sem bil, ko sem
1824 DvehMl, III |                 na pragu ozmerjal? Ker si pameten, poslušaj: kolikor imaš
1825 DvehMl, II  |                  misli: "Saj so bile same pametne in resnične besede, kakor
1826 KrcmEl, V   |                  si ti, Potnik! To si ti, Pankračev! To si ti, Andrejčev ...
1827 SimnuS, VII |            zdravnika?" ~"Še po cesarja in papeža!" ga je zavrnil birič. ~
1828 KrcmEl, III |                   pa je popival in lenobo pasel?" so rekli nekateri. "Saj
1829 DvehMl, VII |                  bebcem nastavljajo svoje pasti, ampak ogibljejo se tistih
1830 KrcmEl, I   |                  bili farani: res je umrl pastir, ali tudi palico je izpustil.
1831 KrcmEl, I   |                 brez očeta, z ovcami brez pastirja!" ~Dolgo in hudo so žalovali;
1832 KrcmEl, I   |                 vseh trideset let svojega pastirovanja, temveč tudi leta in stoletja,
1833 DvehMl, VI  |                curek. Tisli berač je imel Pavletov obraz, le suh je bil in
1834 DvehMl, V   |            Stisnila sta si roko za slovo; Pavletova je bila vsa mrzla in potna,
1835 DvehMl, II  |                   Take misli so prešinile Pavletovo srce; povesil je glavo in
1836 DvehMl, VI  |                  sta v svet, kakor je šel Pavliha pravice iskat. Zdaj jokaš –
1837 KrcmEl, VI  |                 dal posekati in skrbno je pazil, da ji zidarji niso ranili
1838 SimnuS, V   |               prisojniški. "Biriča, verno pazita, vajinim rokam je izročen!" ~"
1839 SimnuS, II  |                  je premeril Šimna s tako pazljivim in srepim očesom, kakor
1840 DvehMl, I   |                  koj zunaj je bila zelena paša! Kaj je potreba, da živim
1841 KrcmEl, I   |               mlad fant, govedo je gnal s paše. Proti nebu je pogledal,
1842 SimnuS, I   |                  bogate njive, gozdove in pašnike, samotne romarske cerkve,
1843 KrcmEl, I   |                  pa so se vzpenjali sočni pašniki visoko v planine. Dolina
1844 SimnuS, II  |                     Saj v Osojnici pač ne pečejo drugačnega kruha nego v
1845 KrcmEl, IV  |             počitka željan stisne k topli peči. ~Elija je točil do pozne
1846 DvehMl, VI  |                 kakor da je sedel doma za pečjo. ~"Res, ne bo ti hudega!
1847 KrcmEl, II  |               vegasti hoji. ~"Nikar se ne pehaj; ostani tam, kamor sodiš,"
1848 KrcmEl, I   |                  se še nadalje upirali in pehali!" ~Take besede niso vzrastle
1849 SimnuS, V   |                    Ljudstvo pa je slišalo peket kopit, videlo je prašni
1850 KrcmEl, II  |            klafter in še globlje, prav do pekla – s temi rokami jo bom izkopal." ~"
1851 KrcmEl, I   |              zapojete zadnjo pesem, boste peli svojim očetom in svoji mladosti.
1852 SimnuS, I   |                  boš točil vino mladosti, pelin starosti boš sam popil. ~
1853 KrcmEl, II  |           starejši. ~"Napregel je; kam da pelja, ni povedal," sta odgovorila
1854 SimnuS, V   |                   konja pénila. Ko sta se peljala v mesto, je bil prisojniški
1855 DvehMl, V   |                   jih zaprli. Ranjence so peljali v bolnišnico, jetnike pa
1856 DvehMl, II  |                    v drugi barki pa se že pelje njegovo siromaštvo za njim." ~
1857 DvehMl, II  |               kakor oči kažejo, se pač ne peljeta na svatbo?" ~"Ne peljeva
1858 DvehMl, II  |                  peljeta na svatbo?" ~"Ne peljeva se," je odgovoril Pavle. ~
1859 SimnuS, V   |               Podila sta, da sta se konja pénila. Ko sta se peljala v mesto,
1860 SimnuS, II  |                   Nihče ni gasil; počemú? Pepel je odnesel veter, ožgane
1861 SimnuS, V   |                   nad menoj, krhala so se peresa, črna tinta se je prelivala,
1862 DvehMl, VII |                    je rekel. "Kar je, je! Perilo je bilo v nji in pražnja
1863 KrcmEl, V   |                  ti nasujem cekinov polno perišče; kakor pravim: nastavi obedve
1864 DvehMl, IV  |                    če je kamen, ali če je pernica."  "Tudi jaz spim tako,"
1865 DvehMl, VII |               zaspala prijetnejše nego na pernici. ~Ob jutru pa se je Pavle
1866 DvehMl, IV  |              Trudna sem, pa ne vprašam za pernico. Ne bom ležala na postelji;
1867 SimnuS, V   |                 tinto utopljen, na rjasto pero nasajen; hvali naj Boga,
1868 SimnuS, IV  |                   je tiščal suho listje v pesteh. Stara bajka za otroke –
1869 KrcmEl, V   |               nogo in je rekel: ~"V mojih pestéh si, ali umrl ne boš! Trpi
1870 DvehMl, III |              Pavle, da boš ti med tistimi petdeseterimi, ki poginejo, kakor še pes
1871 SimnuS, I   |                času, ko je dopolnil Šimen petdeseto leto svojega življenja.
1872 KrcmEl, I   |                   nismo postili na veliki petek, ali nismo opravili velikonočne
1873 KrcmEl, V   |                 vse bo moje, še preden bo petelin trikrat zapel. Zakaj vedel
1874 DvehMl, VI  |                  štiri goldinarje namesto petih, zato ker je bilo razbitih
1875 KrcmEl, I   |                 moje ime. Naštejte mu jih petindvajset, zato, da bo kri prelil
1876 SimnuS, I   |                   Šimen. "Koliko je – oj, petintrideset let in dalj, da niso videle
1877 KrcmEl, I   |                  naš župnik, ali misel mu peša in pamet mu odpoveduje.
1878 SimnuS, III |                 tudi ne strma; romala sta pičlo uro po zložni okrajni cesti.
1879 DvehMl, III |                stal. Od obeh strani mu je pihalo iz oken v obraz, ali vendar
1880 DvehMl, VIII|              misli, kakor da je bil veter pihnil mednje. Izgubila pa se je
1881 DvehMl, II  |                    kakor da je mrzla sapa pihnila v veselo družbo; smeh je
1882 KrcmEl, V   |                  bi se ti bil zahvalil za pijačo in za smrt; ampak nocoj,
1883 KrcmEl, I   |             faranov; le čudno se je zdelo pijancem, da je krčmarjev črni plašč
1884 KrcmEl, VI  |                   pod odejo! Zdaj pa lepo pijančujeva in se pogovarjava, kakor
1885 KrcmEl, I   |                 rahel dež na polje, sonca pijano: prijetna pokora za prijeten
1886 DvehMl, I   |                 sta kakor midva, jesta in pijeta in živita kakor midva. Ali
1887 KrcmEl, V   |                 je vino motno. ~"Zakaj ne piješ, Elija? Pij!" ~Krčmar je
1888 DvehMl, VII |                   nobeden nima srebrnika. Pijo, da bi ne bili lačni. Tudi
1889 SimnuS, IV  |                  vekomaj! Moja pravica je pisana in potrjena – izpusti!" –
1890 SimnuS, IV  |                  povrne posvetna oblast s pisanim oznanilom. Jaz, Šimen Sirotnikov,
1891 SimnuS, I   |                nog. ~"Jaz sem pa občinski pisar in birič iz Prisojnice.
1892 SimnuS, VIII|              svojo izbo stopil v občinsko pisarno. Tam pa je sedel za mizo
1893 DvehMl, VIII|                 godilo," je rekla. "Dvoje pisem je zate!" ~Bolj nego po
1894 DvehMl, VIII|                 kruhu, je planil Pavle po pismih; eno je bilo od Lojzeta,
1895 KrcmEl, III |               župnik; človek hodi v krčmo pit, molit in vest izpraševat
1896 KrcmEl, VI  |                   in kakšna je pijača? Ne pitajo te, siromak, in tudi vina
1897 SimnuS, V   |                  človeka, ne pa, da bi ga pitala in napajala. Zato sta se
1898 SimnuS, I   |               nadložen, prihaja, da bi ga pitali! – Ali te nič ni sram?" ~"
1899 SimnuS, V   |                poslan. Mi pa ti strežemo, pitamo te in napajamo, namesto
1900 DvehMl, III |                   prijazna. ~Prvi kozarec piva je izpraznil Pavle na dušek
1901 DvehMl, II  |                drugih mizah je bilo mnogo pivcev; nekateri so bili že pijani,
1902 KrcmEl, IV  |            mračilo, je pobegnil poslednji pivec kakor iz zaklete hiše. Edini
1903 DvehMl, VII |                   smrdeči dim. Po žganju, pivu, po težkem tobaku in po
1904 KrcmEl, II  |                   popotnih ciganov je, ki piščeta kradejo in kozolce zažigajo,"
1905 SimnuS, V   |                 besede niso obrodile niti piškavega sadú. Občinski možje so
1906 KrcmEl, III |             dolžan, komu da nisem pošteno plačal, jaz, ki imam vrečo cekinov?"
1907 DvehMl, VIII|             Ameriki in da me zapró, če ne plačam. Verjel mi ni nič, ker me
1908 SimnuS, I   |             zmerom si bil zvest. Zakaj ne plačaš gostaščine?" ~Šimen se je
1909 DvehMl, IV  |               polju! Kaj ti bom za lenobo plačevala pet goldinarjev na mesec
1910 KrcmEl, I   |                 zvona, ki bi oznanjal uro plačila in kazni; navsezadnje pa
1911 KrcmEl, III |                   da je napravil s tistim plačilom." ~"Pripoveduj, da ne boš
1912 SimnuS, III |              strani? Ali ne bi rekel: naj plačuje davke in doklade, kjer ga
1913 DvehMl, V   |                    nato pa je vprašal ves plah: ~"Kaj boš storil?" ~"Da
1914 DvehMl, VIII|                   cilja in poti, bežne in plahe, kakor netopirji pod večer. ~"
1915 KrcmEl, V   |                  je premišljeval v svojem plahem in žalostnem srcu: ~"O,
1916 KrcmEl, II  |                strah." ~Pogledala ga je s plahimi očmi. ~"Kakor sem krepak
1917 DvehMl, VI  |              službo. Brez veselja in brez plahosti je šla po stopnicah tuje
1918 DvehMl, V   |              nenadoma je bil tako slab in plahoten, kakor otrok, ki je izgrešil
1919 DvehMl, II  |                  kakor razmočena, umazana plahta je viselo nebo nad njim. ~
1920 KrcmEl, III |              posteljo; odel se je z dvema plahtama, ali od glave do nog se
1921 KrcmEl, V   |             dvajset tenkih, visokih belih plamenov, ki so omahovaje in plapolaje
1922 KrcmEl, IV  |                  en sam hlev, ali pa je v plamenu vsa fara. Kakor bliski od
1923 DvehMl, II  |                vse razmeknilo in solze so planile iz njenih oči. ~"Drugače,
1924 KrcmEl, VI  |                 ki je že ob prvem požirku planilo v kri in v glavo kakor ogenj. ~
1925 KrcmEl, I   |          vzpenjali sočni pašniki visoko v planine. Dolina sama pa je bila
1926 KrcmEl, V   |              plamenov, ki so omahovaje in plapolaje hiteli v hrib, zmerom višje. – ~
1927 DvehMl, VII |                 preko morja. Čudohitro je plavala barka, že je tam zeleni
1928 DvehMl, VIII|                  umrje tam, pod zemljo, v plavžih, v tovarnah, pod železnim
1929 DvehMl, V   |                    razcapan in kuštrav se plazi ob zidu kakor pijanec, nikogar
1930 KrcmEl, II  |                    Čez leto in dan se boš plazil po kolenih, da bi jo lizal." ~
1931 KrcmEl, V   |                 je bila moja ponižnost in plašljivost. Klatil sem se po vsem prostranem
1932 KrcmEl, VI  |                 nasproti, temveč moški in plečati Kovač. Z velikim veseljem
1933 SimnuS, IV  |                 roke na svetu, ki so te v plenice zavijale in na posteljo
1934 DvehMl, I   |                obraz; razgreti so bili od plesa in od vina. ~"Svatujejo!"
1935 DvehMl, VIII|                 se je opotekal in hiše so plesale pred njim. Tudi njegove
1936 KrcmEl, I   |               pisani pari so se v jadrnem plesu zasuknili, spominu župnikovemu
1937 KrcmEl, IV  |               zemljo in kmalu je prerasel plevel njegov grob. Teden dni so
1938 DvehMl, VIII|               kakor razor na polju – zdaj plezam potán, kakor na mlaj!"
1939 KrcmEl, II  |             vriskaj, dokler imaš glas ter pleši, dokler te nosijo noge –
1940 KrcmEl, II  |                 in ne vzdihuj ... tudi ne pljuj nikar!" ~"Kdo pa je šel
1941 DvehMl, IV  |                  vrha do tal! Zdaj več ne pljujejo name, zato, ker jih poznam.
1942 DvehMl, IV  |                žalim? Beseda jim je kakor pljunek!" ~"Ne le njim! Ne le njim!"
1943 DvehMl, IV  |                   in se ne grizem, temveč pljunem na tla in pozabim. Tudi
1944 DvehMl, IV  |                  rekla, da so njih besede pljunki, bi bila jaz že opljuvana
1945 DvehMl, VII |                    tako blizu, da ji voda pljuska do nog. ~"Pozdravljen!"
1946 DvehMl, II  |                   prikazal oblak, jima je pljusnilo v obraz. ~"Ali še veš?"
1947 KrcmEl, VI  |                   toplih nočeh se je izza plota luč svetila in kvante so
1948 DvehMl, I   |                 še greniš!" ~Stala sta ob plotu, na klancu, ki se je vzpenjal
1949 KrcmEl, V   |                   ki so se mokre in črne, pluga željne, prikazovale izpod
1950 KrcmEl, IV  |                  da se je velik harambaša pobabil, ker je živel med babami." ~
1951 KrcmEl, II  |                    ko je vprašal: ~"Pa da pobegnemo vsi trije – kam bo mati?" ~
1952 SimnuS, VIII|                  vdrugič, planila sta ter pobegnila vsak na svojo stran. ~"Ali
1953 DvehMl, II  |                   zato, ker je bila zunaj pobeljena in ker je stala na pragu
1954 SimnuS, VI  |           postelja, je bilo kakor z apnom pobeljeno. ~"Vendarle je treba pogledati,
1955 SimnuS, III |                  še bebasti povrhu! – Kar poberita se, odkoder sta se vzela!" ~
1956 KrcmEl, IV  |               nami, se ljudje obešajo ter pobijajo in požigajo." ~Krčmar ni
1957 KrcmEl, I   |                večni blagor. Malopridnežu pobije toča vsako leto, zakaj malopridnost
1958 KrcmEl, II  |                    gorjé, da je prišla in pobila! Zdi se mi časih, da se
1959 KrcmEl, V   |                izbice in hrame, potolkli, pobili in razdejali so vse, kar
1960 DvehMl, VIII|             besedi. Med tiste sem šel, ki pobirajo skorje na cesti, in ne godi
1961 DvehMl, V   |              živel, kakor tisti, in da bi pobiral skorje iz blata. Ali prišel
1962 SimnuS, III |              ženske so kričale, otroci so pobirali kamenje; vse je kazalo,
1963 KrcmEl, VI  |                prinesi harmoniko s seboj! Pobotala se bova! Kaj se mi je bledlo,
1964 DvehMl, VI  |                  in smehljajočim obrazom. Pobožal jo je po licu, pomežiknil
1965 SimnuS, II  |                tako leži. Kolibo je ogenj pobral, ožgano kamenje je ostalo;
1966 DvehMl, VIII|               ležal pred durmi, pa smo te pobrali. Kaj naj bi te bili na cesto
1967 SimnuS, VIII|              umirilo, pa je spet začelo: "Počakajmo na tem kamenju!" Pomolčalo
1968 DvehMl, V   |                 ki lahko brez velike sile počakajo, da se vreme razvedri in
1969 SimnuS, I   |                   je: "V posteljo pojdem, počakam smrti." Tako je storil,
1970 SimnuS, VI  |                   nima gospodarja, temveč počakati je treba, da postava razsodi
1971 SimnuS, III |                   v krstnem pismu, kaj si počel, da se ti je kri posušila?" ~
1972 DvehMl, VIII|                najbolj žejen. ~"Kaj bosta počela zdaj?" je vprašal. ~"Kaj
1973 SimnuS, VIII|                   mu je rekel: ~"Kaj tako počenjaš s krščanskimi ljudmi? Namesto
1974 KrcmEl, I   |                  malobrižnosti že zdavnaj pocepali vsi do zadnjega z ženami
1975 KrcmEl, II  |           oblačilo. Ni bil ne obrit in ne počesan; na koščenih licih se mu
1976 SimnuS, VI  |                  bilo umiranje hudodelsko početje ... Kaj pa, Šimen, če bi
1977 SimnuS, VII |                  pijača nam je presedala, počitek nam ni bil dan. Ali kakor
1978 SimnuS, VI  |                dušo. Od hriba do hriba je počivala vsa prostrana dolina. Tedaj
1979 KrcmEl, II  |                  so si v roko, nato pa so počivali do jutra. ~Ko je bilo kosilo
1980 SimnuS, VII |                  kaže iznad rokava! Mirno počivata in vendarle sta grešnika
1981 DvehMl, VII |                  glej, tam gre voz, skoči pódenj. Ampak zaradi vreče cekinov
1982 KrcmEl, VI  |                   bo treba, da se nama ne podere streha nad glavo!" ~"Čemu
1983 SimnuS, V   |                  vračala župana iz mesta. Podila sta, da sta se konja pénila.
1984 KrcmEl, I   |          popotniki, vegasta streha se vam podira nad glavo – vi pa klobuk
1985 SimnuS, II  | devetindevetdeseta!" ~"Še prav zares!" je podkrižal star kmet, ki je stal za
1986 DvehMl, IV  |               škatle in škatlice, knjige, podobe, pisma, vse razmetano in
1987 KrcmEl, III |                  posodil več, nego je sam podpisal. Če je znal razsipati, naj
1988 KrcmEl, IV  |         vzdihovaje vstal. ~"Zdaj pa me še podpri, cigan! Tako se mi noge
1989 KrcmEl, I   |                  padel, ali jaz te ne bom podprl – zgrudi se, kakor ti je
1990 SimnuS, III |            določila župana. Biriča pa sta podprla Šimna pod pazduho in sta
1991 DvehMl, VI  |                 da bi vaju noben vihar ne podrl. Tako si zdaj mislim, kadar
1992 DvehMl, V   |                   in krajih; če si lačen, podstavi nogo pod kolo, pa boš imel
1993 KrcmEl, IV  |                prišli mimo krčme. Ob oknu podstrešne izbe je slonel Elija; bled
1994 KrcmEl, III |              gorela še svetlejše, v svoji podstrešni izbi pa je prižgal dvoje
1995 SimnuS, III |                  človeška pamet je zmotam podvržena! Zatorej le vdano sprejmi
1996 KrcmEl, IV  |            trikrat vnela in trikrat so jo pogasili. Na cerkveni strehi in v
1997 DvehMl, III |                 tistimi petdeseterimi, ki poginejo, kakor še pes ne pogine?"
1998 DvehMl, V   |               užijem tisto sramoto, rajši poginem, kakor si rekel, da jih
1999 DvehMl, V   |                   zdravem telesu za oglom pogineš, te še pes ne bo povohal!
2000 DvehMl, II  |            devetkrat devetdeset pa jih je poginilo od gladu in vsega hudega.
2001 KrcmEl, VI  |               izlilo na tla. ~Elija se je pogladil z roko preko čela in se
2002 KrcmEl, III |                   drugače ne more: da gre poglavitni delež tistemu, ki je zaklad