Part, Chapter

2003 KrcmEl, III |                   mu je zazdelo, da so ga pogledale bele oči in da so se mrtva
2004 SimnuS, II  |                    ljudje božji?" ~Vsi so pogledali na ono stran. ~"Na oni strani,
2005 SimnuS, III |                 torej, kolikor nas je, da pogledamo, če je vse po pravici in
2006 DvehMl, V   |                  na oni strani, ali morda pogledaš v Ljubljano?" ~"Pogledam,
2007 KrcmEl, IV  |                 ali pa se izgubi!" ~Temni pogledi so strmeli nanj, da jih
2008 SimnuS, VI  |                   je svetoval osojniški. "Poglejva mu v obraz, kaj da je!" ~
2009 SimnuS, III |                   sta župana napregla ter pognala proti mestu. Obadva koleslja
2010 SimnuS, V   |                napajamo, namesto da bi te pognali, odkoder si prišel. To si
2011 SimnuS, VI  |                   le tedaj, kadar je vanj pognan; če bi ga šel radovoljno
2012 KrcmEl, I   |           malopridnost je njegova toča in pognojena zemlja mu bo rodila kamenje.
2013 KrcmEl, III |                  leh zapuščenih, jih bomo pognojili; kolikor bo streh razmajanih,
2014 KrcmEl, II  |              bogata fara, pa jo je zemlja pogoltnila, zato ker ni bila vredna,
2015 SimnuS, II  |                  je zapalila bajto, ki je pogorela do tal kakor slama. Nihče
2016 KrcmEl, III |                pokimaval z glavo in se je pogovarjal sam s seboj. ~"Pa vendarle
2017 DvehMl, II  |                   govorila; srce pa se je pogovarjalo s srcem, ni bilo potreba
2018 KrcmEl, VI  |                 pa lepo pijančujeva in se pogovarjava, kakor stara znanca! Vzdigni
2019 KrcmEl, IV  |                bom pil. Prišel sem, da se pogovorim s teboj." ~"Tudi sedé se
2020 KrcmEl, IV  |              teboj." ~"Tudi sedé se lahko pogovoriva in vino ne škodi jeziku,"
2021 KrcmEl, V   |              neumen – temveč je šel in je pograbil, kar so dosegli dolgi prsti. –
2022 KrcmEl, VI  |               faro. Kakor da je bila kuga pograbila ljudi ter povodenj opustošila
2023 KrcmEl, II  |                 čakal dneva, ko se dolina pogrezne. To sem ti prišel povedat,
2024 KrcmEl, I   |                vajeni; ali kakor da so se pogreznili ti hribi, ki smo jih gledali
2025 DvehMl, IV  |                  položila blazino na tla, pogrnila jo je z belo rjuho, lepo
2026 SimnuS, II  |                 pomrli, ali če so se bili pogubili v svet. Nekoč, ob hudem
2027 DvehMl, III |                oznanilo: prišel si, da se pogubiš, potegnil si v loteriji
2028 DvehMl, II  |                stopi v lica kri in v srce pogum." ~Pila sta in res so krenile
2029 KrcmEl, V   |                šli v daljne kraje moči in poguma iskat, ali je vaše srce
2030 SimnuS, VII |                      In obadva biriča sta pogumno stopila do kamenja. ~"Ne
2031 DvehMl, VII |               tovariš in brat? Podnevi bi pohajkoval po mestu, od kraja do konca
2032 KrcmEl, I   |            posvetno malobrižnost, lenobo, pohajkovanje, napuh, predrzno zaupanje
2033 DvehMl, III |                   izba je bila prostorna, pohištva pa ni bilo veliko. ~"Kaj
2034 KrcmEl, I   |            mladosti trudil, da bi spravil pohujšano čredo osojniško na pravo
2035 SimnuS, III |                 govoril, Andrejec!" ga je pohvalil župan. "Le pojdi z njima
2036 KrcmEl, I   |                    brezdomnega, ter se je poigral z njim kakor z lipovim listom.
2037 DvehMl, VIII|                  ukazano." ~Razmeknile in poizgubile so se mu misli, kakor da
2038 SimnuS, I   |                   je prigovarjal biričem, poizkušal je, da bi jih izmodril. ~"
2039 DvehMl, III |                nič ne zapravljaj. Dela ti poiščem, če bo iskanje kaj izdalo;
2040 KrcmEl, V   |               žgite!" so kričali zunaj. ~"Poiščimo ga najprej, antikrista!" ~"
2041 KrcmEl, II  |                  boš živel jutri; zatorej poj in vriskaj, dokler imaš
2042 KrcmEl, III |                 poti! Kaj nisem rekel, da pojdejo vsi, vsi, vsi? Ta je moj
2043 KrcmEl, IV  |         prestopite njegovega praga, da ne pojdete, kamor grem jaz!" ~"Molči!"
2044 DvehMl, VIII|             odprla. ~"Človek, ki te ne bo pojedel! Lojze iz Amerike." ~Mana
2045 SimnuS, IV  |               lačen in žejen. Ustna so mu pokala, pred očmi se mu je meglilo,
2046 SimnuS, IV  |                sediš tam in čepiš!" ga je pokaral prisojniški. ~"Stresi ga,
2047 DvehMl, IV  |                    da bi prestopila prag; pokazali so ji pot na dvorišče. Tam
2048 KrcmEl, I   |                   ne iz revščine. Naj nam pokaže pot v Matjaževo deželo,
2049 KrcmEl, III |                počasi v klanec; Potnik je pokimaval z glavo in se je pogovarjal
2050 DvehMl, IV  |                  je rekla Mana. ~Hanca je pokleknila k nji in jo je pobožala
2051 KrcmEl, I   |               nove zarje." ~"Blede se mu, pokleknimo," je rekel župan. ~Potrkalo
2052 SimnuS, VII |                   le vprašanje, kdo da je poklican in dolžan, da zagrebe to
2053 DvehMl, VI  |                   če se ti zdi, pa me tja pokliči. Dobro se mi godi, stotisočkrat
2054 SimnuS, II  |                  jim Bog daj večni mir in pokoj! Poslednji od tistih Sirotnikovih
2055 DvehMl, I   |                bridkost? Za zmerom sva jo pokopala! Ali čuješ, kako vriskajo
2056 KrcmEl, I   |                   stali ob grobu, da niso pokopali le župnikovega trupla, ki
2057 KrcmEl, I   |                 je bilo do tiste noči, je pokopano, leži pod težko gomilo in
2058 KrcmEl, I   |             ihtenje in vzdihovanje, ko so pokopavali župnika. Nebo samo je žalovalo;
2059 DvehMl, I   |                  sama v tej svoji žalosti pokopljeva ljubezen, kdo jo bo izkopal?
2060 SimnuS, VIII|               napoji žejne, nasiti lačne, pokoplji mrtve! Zatorej napravi se,
2061 SimnuS, VII |                   bridkost ne bo oživila; pokopljimo ga, njegovo malopridno dušo
2062 DvehMl, I   |                   bridkost? Ni greha brez pokore, ali kakó bi bila pokora
2063 KrcmEl, I   |              dolgo pridigo o kesanju in o pokori. Očital je svojim faranom
2064 DvehMl, VII |              izveličal ta tolar." ~Ko sta pokosila, je rekel Talijan: ~"Kaj
2065 SimnuS, I   |         izpreminjalo pred njegovimi očmi; pokrajina je bila zmerom drugačna,
2066 DvehMl, II  |             motnimi očmi na pusto deževno pokrajino. Mani so vztrepetale ustnice,
2067 KrcmEl, II  |                 tam sem ustavil, prijazno pokramljal in vino pokušal – pa je
2068 DvehMl, II  |                   po vrsti; mati pa jo je pokrižala na čelo, ustna in prsi. ~"
2069 SimnuS, II  |            odnesel veter, ožgane hlode so pokurili kajžarji, kamenje pa je
2070 DvehMl, V   |                sta bila v krčmi, je Lojze pokusil pivo, pa je odstavil kozarec. ~"
2071 KrcmEl, II  |               prijazno pokramljal in vino pokušal – pa je minil večer in je
2072 SimnuS, IV  |                   zavijale in na posteljo polagale; tudi tepen nisi bil preveč,
2073 SimnuS, III |                   da je z njim, se jih je polastila pravična jeza; biriču pa
2074 KrcmEl, VI  |                   ter je spal do svetlega poldneva. ~Nazadnje pa se je privadil
2075 DvehMl, VII |                sladko mu je bilo v trudni poldremavici, da se je še v sanjah nasmehnil: "
2076 SimnuS, III |                  tako neznansko, da se ni polegel prah pol ure za njima. ~
2077 DvehMl, II  |             odgovorila Mana. ~Ploha se je polegla, škropilo je še narahlo
2078 DvehMl, V   |              vreme razvedri in da se kuga poleže. Ali največ je tistih, ki
2079 DvehMl, VIII|                   pod mrak, je ugledal na polici pritličnega okna velik kos
2080 KrcmEl, III |                  mahoma, kakor s snežnico politi in do mozga jih je spreletel
2081 DvehMl, II  |               poljubila, so se tudi solze poljubile s solzami, vroče so tekle
2082 KrcmEl, IV  |            ukazoval." ~Prisopel je kmet s polnim vedrom. ~"Kaj pa ta stoji
2083 KrcmEl, IV  |                zvonika so čakali kmetje s polnimi škafi; komaj je iskra planila,
2084 SimnuS, V   |                 so prijazno sijale, rahel polnočni veter je pihal od hriba;
2085 SimnuS, I   |                voz je vozil počasi, kakor polomljen koleselj. Vsako uro se je
2086 DvehMl, IV  |                blazino ti vzamem in si jo položim na tla. Jaz spim, kamor
2087 SimnuS, III |          zasvetilo prisojniškemu. "Tja ga položimo, kjer je prava njegova domačija,
2088 SimnuS, I   |               temni gozdovi, bele vasi ob položnih rebrih. ~Stopil je k njemu
2089 DvehMl, VII |                 so mi vzeli." ~Hrvat je v poluspanju debelo pogledal, nato pa
2090 KrcmEl, III |                Toda vzdihovanje mu ni nič pomagalo; pogledal je ženo in otroke
2091 SimnuS, III |                  se mu je klobuk na stran pomaknil. ~"Petdeset let! Pa že popotna
2092 KrcmEl, I   |                Škoda je detelje, ki jo je pomendrala ta goveda; ampak govede
2093 SimnuS, VIII|                  da bi s pismom in kaj da pomeni, zakaj obadva župana sta
2094 SimnuS, VIII|                 in nihče ni vedel, kaj da pomenijo ta huda znamenja. Po dolgem
2095 SimnuS, VI  |                  smrčé tam v travi, da se pomenimo ter sklenemo, kakor je potreba.
2096 DvehMl, VII |            Pojdiva med razbojnike, tam se pomeniva." ~Stopila sta v tisti brlog,
2097 DvehMl, VII |                  ko je Talijan četrtikrat pomešal karte. In Pavle je res izgubil,
2098 KrcmEl, I   |               bolj počasi, komaj da so še pomežiknile. ~Poslednjikrat se je ozrl
2099 DvehMl, IV  |                 kot, zavihaj si rokave in pomij, kar je še treba; veliko
2100 DvehMl, IV  |                 večerje ne napravim in ne pomijem, stopi v tisto izbo; majhna
2101 DvehMl, IV  |                   rokavi do noči. Mana je pomivala, pospravljala, kuhala in
2102 SimnuS, V   |               tako je bilo: pravica se je pomišljala. Z levim ušesom je poslušala
2103 KrcmEl, IV  |               zavalil pod mizo. "Zdaj boš pomnil, da nisem Grajžar!" ~Nato
2104 SimnuS, VIII|                Počakajmo na tem kamenju!" Pomolčalo je, pa je zagodrnjalo: "
2105 DvehMl, V   |                   je pomislil, "da sem mu pomolil ogledalo pred nos? Še prezgodaj
2106 KrcmEl, V   |                    ko ni bilo potrebe, ob ponedeljkih ste vzdihovali, ko je bilo
2107 SimnuS, VII |           potrdila župana. ~Ampak spet je ponepotrebnem izpregovoril Andrejaz: ~"
2108 KrcmEl, III |                   Grabež je bil izpočetka ponižen in pohleven do njega, komaj
2109 KrcmEl, VI  |               kamor je šla, so jo tlačani ponižno pozdravljali; še za njenim
2110 KrcmEl, V   |               človek. Tolika je bila moja ponižnost in plašljivost. Klatil sem
2111 KrcmEl, IV  |                   mesto, letos pa sem šel ponj. Niso mi ga dali, ker pravijo,
2112 SimnuS, VI  |              oglednike!" ~"Opolnoči da bi ponje pošiljali?" ~Spogledali
2113 KrcmEl, VI  |                 sam, so se vrnili njegovi ponočni gostje. Ali Elija jih ni
2114 KrcmEl, VI  |                Nazadnje pa se je privadil ponočnih gostov in kmalu mu je bilo
2115 SimnuS, IV  |                kruha? Žejen sem in kdo mi ponudi korec? Vse, kar je, je pravica
2116 KrcmEl, III |             pokora. Niti kozarca mu nisem ponujal več, nego je sam ukazal,
2117 SimnuS, VIII|                 očmi in skoraj da bi bili popadali od strahú. ~Sladko sta spala
2118 KrcmEl, II  |                 smeh ter hripavo, kričavo popevanje. On pa se je ozrl in je
2119 DvehMl, IV  |               Hanca. ~Ženska je dala Mani popisan listek. ~"Pa se tam oglasi
2120 KrcmEl, VI  |                  celo do belega jutra sta popivala in prepevala Elija in Izis. ~
2121 SimnuS, V   |           prisojniški in osojniški, da ti poplačamo hudo z dobrim, kakor se
2122 KrcmEl, III |                kako je bila siromaku vera poplačana in kaj da je napravil s
2123 KrcmEl, II  |              njegov jezik. ~"Izmed tistih popotnih ciganov je, ki piščeta kradejo
2124 DvehMl, II  |                njegovo besedo. ~"Če ti je popotniku sreča milostna, Bog ti jo
2125 SimnuS, III |                   Motila se je, naj zmoto popravi; dajmo ji prilike in časa,
2126 KrcmEl, IV  |                   Elija se je bil za silo popravil in je prihajal pozdravljat
2127 DvehMl, VI  |                 pokličem, le pridi, pa mi poravnaj odejo in vzglavje. Hôdi
2128 KrcmEl, III |                streh razmajanih, jih bomo poravnali!" ~Tako se je poslovil in
2129 SimnuS, I   |                  tudi zato, da bi se malo porazgovoril. ~"Glej ga!" je skoraj srdit
2130 KrcmEl, II  |                   kdo besedo, reci, da ga porinem čez prag!" ~"Ne bo treba,
2131 SimnuS, III |                besede. Osojniški birič je porival Šimna preko meje, prisojniški
2132 KrcmEl, V   |            vriskanje in vzdihovanje se je porodilo iz hlapčevske malodušnosti.
2133 SimnuS, VII |               pijanosti in strahopetnosti porojena, ampak beseda je le! Da
2134 DvehMl, VII |                Hujšega mi ne bo, pa če me posadi med same razbojnike in tatove." ~
2135 DvehMl, IV  |                zate bilo; veliko ne bo in posebnega nič!" ~"Da ni?" se je prestrašila
2136 DvehMl, I   |                  blizu, da je treba le še poseči, kakor po jabolku na veji. ~"
2137 KrcmEl, IV  |                 le toči. Zato sem še malo posedel, da bova sama. Nikar se
2138 KrcmEl, VI  |              belega zidu. Elija je ni dal posekati in skrbno je pazil, da ji
2139 KrcmEl, II  |                   rodni prag. Tak je tvoj posel!" ~"Kedaj se napotiš?" ~"
2140 KrcmEl, I   |                 nekoč vse boljše in da bo posihdob še zmerom hujše, dokler
2141 KrcmEl, III |              sredi in je zagodel prešerno poskočnico; obrazi so se zvedrili,
2142 KrcmEl, I   |                  zgrudil se je na kolena. Poskušal je, da bi se vzdignil, ali
2143 SimnuS, II  |                 cerkvenimi vratmi, so nam poslale oblastnije, da bi ga redili!
2144 DvehMl, II  |                   pa je bilo, kakor da se poslavlja od matere – tam stoji na
2145 DvehMl, II  |                  ni več ozrl. ~Mana se je poslavljala od očeta in matere, od bratov
2146 DvehMl, VII |                 Kadar ga menjam, se začne poslednja nadloga. Ali ni vseeno,
2147 KrcmEl, II  |               tebi in sebi. Ti pa se drži poslednjega trama in poslednje deske
2148 SimnuS, II  |              daleč spominjali Sirotnikov, poslednjih gostačev; nikomur pa ni
2149 KrcmEl, I   |               ljuljka, kašče vam praznijo posli in popotniki, vegasta streha
2150 KrcmEl, I   |              živih ljudi ne vidi. Siromak posluša, kar mu razodeva gluho uhó,
2151 SimnuS, VI  |                Vzdramite se, vstanite ter poslušajte, možjé iz občin prisojniške
2152 DvehMl, II  |                    je rekel Pavle. "Midva poslušajva le tisto, kar najino srce
2153 DvehMl, IV  |                   čakajo nate? Pridna si, poslušna, ponižna in pripravna; vseh
2154 KrcmEl, III |                 roko. Nad vse mere je bil poslužen, gladek in prijazen. ~"Bodite
2155 SimnuS, VI  |                    se nam zdaj še roga in posmehuje! Iskali smo pravice v potu
2156 DvehMl, IV  |                 bila skladovnica umazanih posod. ~"Mnogo jih je pač v družini!"
2157 DvehMl, I   |                   čez rob, se prelije vsa posoda in ne kapljice bridkosti
2158 KrcmEl, VI  |                udaril. ~Še tisti večer je pospravila in povezala Izis vso svojo
2159 SimnuS, V   |                 Res se jim je navsezadnje posrečilo, da so iztehtali in izmerili
2160 KrcmEl, V   |                  ti nikoli in nič ne more posrečiti! Pa sem se potikal tod in
2161 SimnuS, III |                  Šimen pa je težko sôpel, postajal je ter si odpočival; in
2162 SimnuS, VII |               možem so nikamor ni mudilo; postajali so in premišljevali, pobegniti
2163 DvehMl, II  |                   in molčal je. ~Na drugi postaji so se odprle duri in v voz
2164 SimnuS, III |                   paglavec ne uganjal? Če postav ne poznaš, čemu županiš?" ~
2165 SimnuS, II  |                  ali kdo bi se prerekal s postavami? Gospôda jih je napravila,
2166 KrcmEl, III |              domoval tudi kmet, ki je bil postaven in premožen in se je zategadelj
2167 SimnuS, VIII|                 preudarku so sklenili, da postavita obedve občini na svoje stroške
2168 SimnuS, II  |               nego lesena bajta, na kamen postavljena. Čegava je bila, to naj
2169 KrcmEl, I   |                nebeški krasoti, na zemljo postavljeni. ~Tujec je gledal in je
2170 DvehMl, IV  |                   na duri in odprla ji je postavna, debela ženska, ki jo je
2171 DvehMl, IV  |                    je rekla. Mater, tisto postavno in debelo, je morala klicati
2172 SimnuS, I   |                   ceste umiral, pa naj mi posteljejo, kjer se jim zdi!" ~Tako
2173 DvehMl, III |                čemeren in zanič! Pojdiva, posteljem ti in te odenem, sirota,
2174 SimnuS, VIII|             pokopal, kakor se spodobi, mu postelješ na trdem kamenju in mu še
2175 KrcmEl, I   |                   odrajtali, ali se nismo postili na veliki petek, ali nismo
2176 SimnuS, IV  |                 Nikogar ni zdaj, da bi ti postiljal, nihče te ne vpraša, če
2177 SimnuS, III |                pošteno redili in mu mehko postiljali!" ~Osojniški birič, ki je
2178 DvehMl, IV  |           večerjala je stoje; in ko si je postlala v kuhinji na tleh, je bila
2179 KrcmEl, I   |                   po svoji volji posteljo postlali." ~Farani so verno poslušali
2180 DvehMl, VII |              tisoč in več, ki jim je tako postlano, zakaj bi se branil in cmeril
2181 SimnuS, II  |                   hranil, pa ima vendarle postnih dni v izobilju! Svetnika
2182 DvehMl, II  |                   je rekel Pavle. "V veži postojva, mestni ljudje ne zapirajo
2183 DvehMl, VIII|                  in pusto, s črnim prahom posuto. Legel je pod zid in gledal
2184 DvehMl, III |              jabolk; in da se morda kmalu posuši, če se nas vseh skupaj Bog
2185 SimnuS, VI  |                   vdal, pot na čelu se je posušil, vzdihnila sta globoko.
2186 SimnuS, III |                 si počel, da se ti je kri posušila?" ~Blagodušno ga je pogledal
2187 DvehMl, VI  |                 mu piši, pa se bodo kmalu posušile tvoje solze in njegove." ~"
2188 DvehMl, IV  |                  vzbudila Hanca, ko ji je posvetila s svečo v obraz.  "Glej
2189 KrcmEl, I   |                 svojim faranom duhovno in posvetno malobrižnost, lenobo, pohajkovanje,
2190 SimnuS, VI  |                   ko so se občinski možje posvetovali v kolobarju o krščanskem
2191 SimnuS, V   |                  imenitnega in slovesnega posvetovanja, kakor se je vršilo tisto
2192 SimnuS, VIII|               Osojnice so sklicali veliko posvetovanje. Potrti so bili vsi in žalostni,
2193 SimnuS, V   |                   pridigal gluhcu in temu posvetovanju bi ne bilo konca na vekomaj.
2194 DvehMl, VIII|              razor na polju – zdaj plezam potán, kakor na mlaj!"  Tudi tisti
2195 DvehMl, I   |                    čegav si. Kmalu pridem pote, Manca; takrat bova tudi
2196 SimnuS, VI  |                   če ga nosijo štirje, se poté; ampak če jih je dvajset
2197 DvehMl, I   |                  in dneve celó, da pridem póte, ali pa da te pokličem v
2198 KrcmEl, III |                   in je tolažil. ~"Krepko potegni, Potnik, da ti v srcu odleže.
2199 SimnuS, IV  |                  se pustega prepira in so potegnili. Občani prisojniški in osojniški
2200 KrcmEl, III |                 Nikogar ni bilo, da bi se potegoval za Grajžarjevo hišo in domačijo.
2201 SimnuS, VIII|                  popolnoma trezen in tako poten, kakor da se je bil okopal. – ~
2202 KrcmEl, IV  |               ubogi krčmar, ki je bil ves pôten in zasopljen; in čudo prečudno:
2203 DvehMl, III |                 jih je lepa vojska, ki se potepajo brez posla. To sva zdaj
2204 SimnuS, I   |                      Štirideset let se je potepal, sam Bog vedi kod, in zdaj,
2205 DvehMl, III |               prostora, ne bo se ti treba potepati med kvartači in tatovi. –
2206 SimnuS, IV  |               nedolžen, bodi vesel, da se potí pravica ob njegovem grehu,
2207 DvehMl, IV  |                 je prinesla Hanca čaja in potice. ~"Ná, pij in jej!" je rekla. "
2208 DvehMl, V   |                 ljudi, ki se leto na leto potikajo brez posla po mestnih brlogih.
2209 KrcmEl, V   |                 more posrečiti! Pa sem se potikal tod in ondod, brez cilja
2210 SimnuS, VIII|                  da sem se naveličal tega potikanja! Ampak še se bova srečala
2211 SimnuS, VI  |                   tudi pravica sama se je potila, on pa ni čakal, kakor se
2212 SimnuS, I   |                 ulicah, naposled pa so ga potisnili v železni voz. Šimen je
2213 SimnuS, V   |               odprte. In ta dva župana se potita od zgodnjega jutra, da bi
2214 KrcmEl, VI  |                   Tam, kjer je bila nekoč Potnikova domačija, je stala mati,
2215 KrcmEl, VI  |                  vekomaj!" ~Tako so rekli Potnikovi fantje. ~"Dragi moj!" je
2216 KrcmEl, I   |                 pod gričem je belo gnezdo Potnikovih, belo gnezdece v zelenem
2217 KrcmEl, III |                   cigan je verno poslušal Potnikovo govorico. Ko pa je Potnik
2218 SimnuS, IV  |                 vroči pot, kolikor sem ga potočil, vso kri, kolikor sem je
2219 DvehMl, I   |                 noči, črn kruh in voda iz potoka. Tako boš živel do konca
2220 DvehMl, VI  |                zlatih jabolkih in medenih potokih, le otrok se razjoka, kadar
2221 DvehMl, II  |              klancem, na močvirno loko ob potoku. Srce zajoka od bolnega
2222 DvehMl, VII |                 in kosi, ampak želodec je potolažen za malo ceno. Naposled pa
2223 KrcmEl, I   |              izpregovorjena, srca so bila potolažena. ~"Da bi le takega dobili,
2224 KrcmEl, II  |                vrsti? Potrpite, takoj vas potolažim." ~Šel je ter je prinesel
2225 KrcmEl, V   |                vse izbe, izbice in hrame, potolkli, pobili in razdejali so
2226 KrcmEl, I   |                 vse nebo, dolina pa se je potopila v črno jezero. Župnik se
2227 SimnuS, VII |                 čeprav je bil pijan!" sta potrdila župana. ~Ampak spet je ponepotrebnem
2228 KrcmEl, II  |                  lenobe željne in veselja potrebne ljudi; tukaj ostani!" ~S
2229 SimnuS, II  |                   povedati se mu ni zdelo potrebno, da je truden od poti, od
2230 SimnuS, VII |                 je vseh besed, ki smo jih potrosili zanje! Ker imamo čisto vest,
2231 DvehMl, V   |                  ne bo škodilo. Le preveč potrt in kisel nikar ne bodi.
2232 SimnuS, I   |            pokrižal. ~"Če je ukaz tak, da potujemo, pa potujmo! Morda bo dal
2233 SimnuS, I   |                 ukaz tak, da potujemo, pa potujmo! Morda bo dal Bog, da se
2234 SimnuS, V   |                  zaradi pravice. Stojé so použili kosilo, večerje si ne privoščijo,
2235 DvehMl, III |                  lačen sem!"  Ko je Lojze povečerjal, si je obrisal ustna in
2236 KrcmEl, II  |             zamolkel v obraz; rekel je: ~"Povečerjali smo, zdaj pa še molimo,
2237 DvehMl, VIII|                 pozdravila z Mano; oči so povedale očem, koliko da je bilo
2238 KrcmEl, II  |                pogrezne. To sem ti prišel povedat, zato da ne boš jokala,
2239 KrcmEl, II  |                    čemu in kedaj – to nam povejte, oče!" ~Potnik si je nalil
2240 SimnuS, IV  |                  kraja brez dovoljenja in povelja! Postava je postava, ustanovljena
2241 SimnuS, I   |                   je izmišljena in abotna povest za otroke. ~Prerekal pa
2242 KrcmEl, III |               Cigan, ali ne veš drugačnih povesti? Če jih ne veš, ti bom jaz
2243 DvehMl, VI  |              debelo žensko! Tresla si se, povešala si glavo in solze so bile
2244 DvehMl, V   |                   do ljudi; sam je bil; s povešeno glavo in stisnjenimi pestmi
2245 KrcmEl, II  |                   Pojdi še to uro, le kar poveži!" ~"Še to uro pojdem; z
2246 DvehMl, III |                Ameriko, tedaj pa nikar ne povprašuj, kako daleč in kje! Naveličal
2247 KrcmEl, V   |               zapeljivca!" je rekel. "Kaj povprašujete po njem, ko ga nosi s seboj
2248 KrcmEl, II  |                 ampak za vprašanje ti Bog povrni." ~"Pa lahko noč," je rekel
2249 KrcmEl, II  |                  Bog s teboj; in da bi se povrnili bolj veseli, nego pojdemo." ~
2250 KrcmEl, III |             obrnemo na desno ali na levo, povsod je nadloga in skrb. Naši
2251 SimnuS, IV  |           Pozdravljen nam bodi – tukaj in povsodi!" Milo se je storilo Šimnu
2252 KrcmEl, I   |                 zdravje." ~Pili so ter so pozabili na pridigo in na pokoro. ~
2253 DvehMl, IV  |                  temveč pljunem na tla in pozabim. Tudi ti stori tako, pa
2254 SimnuS, I   |                 nekoč, kakor v davnih, že pozabljenih sanjah, videl ta kraj. ~
2255 DvehMl, III |              mislim; brez slovesa in brez pozdrava ne gre otrok od matere."
2256 KrcmEl, VI  |                     Kralja imate, zdaj pa pozdravite še kraljico!" se jim je
2257 KrcmEl, IV  |                   popravil in je prihajal pozdravljat svoje goste. Izpod las se
2258 KrcmEl, III |              truplo se je v vetru narahlo pozibavalo, gola glava je klonila globoko
2259 KrcmEl, II  |                   žgali olja drugače nego pozimi, ali zdaj so čakali večer
2260 KrcmEl, II  |             prišel v tujo hišo? Ali me ne poznate več?" ~Odgovoril pa mu nihče
2261 KrcmEl, V   |                 poprej in kaj da bo morda pozneje. Vesela svatba je bilo njih
2262 DvehMl, VII |                trdem kamnu." ~Ko se je ob poznem jutru predramil, ni bilo
2263 DvehMl, V   |                   izgubil, moj sin? Tenko pozvanja od svetega Lenarta; njegovo
2264 DvehMl, IV  |                 najprej domov, da nama bo pozvanjal sveti Lenart. Vesela sem
2265 KrcmEl, VI  |                 njim se je Elija najrajši pošalil. ~"Kako ti je za železnimi
2266 SimnuS, V   |                 smrčanje občinskih mož in pošepetavanje visokih črnih jagnedi, ob
2267 DvehMl, III |                 kakor da mu je črna senca pošepnila na uhó: ~"Nikoli ne boš
2268 SimnuS, III |               temveč iz Osojnice. Zato ga pošilja naš župan občini osojniški
2269 SimnuS, VI  |                      Opolnoči da bi ponje pošiljali?" ~Spogledali so se vsi
2270 DvehMl, V   |                 stran. Tam je človek vsaj poškropljen in pokopan, kadar umrje.
2271 SimnuS, VII |                  tam na vekomaj, pa če mi pošlje gosposka vse biriče tega
2272 DvehMl, IV  |              polno. Tako je, otrok; kamor pošlješ svoje misli, tja gredo!" ~"
2273 SimnuS, VI  |                   več ne skriva pod kožo. Pošljimo po oglednike!" ~"Opolnoči
2274 DvehMl, VIII|               Ampak zdaj se mi zdi: če že pošte prenašaš, prenašaj jih po
2275 KrcmEl, II  |                   človek: dolgo ni slišal poštene besede, pa je vesel, če
2276 SimnuS, V   |                    Kaj nimaš ne vesti, ne poštenja?" ~Šimen je narahlo odprl
2277 DvehMl, III |               mislil. "Ta je kakor ime na poštnem pismu; izgubili me ne bodo." ~
2278 DvehMl, II  |              upognjena. Gozd nad njima je pošumeval v vetru; prva težka kaplja
2279 KrcmEl, I   |               Živeti je treba, kakor srce poželi – toči, žid, steklenica
2280 KrcmEl, I   |                  nasmehnila zadovoljno in poželjivo. ~Večerna zarja je ugašala
2281 SimnuS, V   |                  si izročil biriču, da ga požene v Osojnico! Lepo si razkladal
2282 KrcmEl, II  |             gospodar in če se mi zdi, vas poženem na cesto vse po vrsti. Pa
2283 SimnuS, I   |                   odkod da si, zato da te poženemo tja, ker se brez posla potepaš
2284 DvehMl, V   |              teboj: dokler te na cesto ne poženó, ostani v moji izbi! Če
2285 KrcmEl, III |              nekoč, pred sto in sto leti. Požgali so par graščin in svojega
2286 KrcmEl, II  |                   greh, hujši od tatvine, požiga in uboja. ~Gostje so ga
2287 KrcmEl, IV  |                   obešajo ter pobijajo in požigajo." ~Krčmar ni rekel besede,
2288 SimnuS, V   |                    da osojniški razbojnik požira prah za njim. Ko pa sta
2289 KrcmEl, I   |                  nam ne bo očital vsakega požirka," je rekel drugi. ~"Ki nas
2290 KrcmEl, VI  |                   vino, ki je že ob prvem požirku planilo v kri in v glavo
2291 DvehMl, V   |                 ga svet ne more več vsega požreti, zatorej si zdaj lahko malo
2292 KrcmEl, I   |               boste na stara leta ob tuje prage zadevali, kaj šele, da bi
2293 DvehMl, VIII|               prostorno in pusto, s črnim prahom posuto. Legel je pod zid
2294 DvehMl, IV  |                   pospravljala, kuhala in prala, večerjala je stoje; in
2295 KrcmEl, III |                   zapisano!" ~Tako je šla pravda svojo pot; pravica pa je
2296 DvehMl, V   |             prihranili, da se lahko še ob pravem času rešijo v domovino.
2297 KrcmEl, III |                 suknji, tih in trd, kakor pravičen sodnik. ~Tedaj je vzkriknil
2298 SimnuS, III |                 njim, se jih je polastila pravična jeza; biriču pa se je zazdelo,
2299 KrcmEl, III |            vendarle se mi zdi, da so bile pravične tiste sanje. Zbrali smo
2300 SimnuS, VI  |             Sladko ste spali, med spanjem pravičnih pa je razbojnik opravil
2301 SimnuS, VII |                  je razgledaval po spečih pravičnikih, ki so ležali vsekrižem
2302 SimnuS, VII |                   da bi se vrnil k spečim pravičnikom, je šel počasi in trudoma,
2303 SimnuS, IV  |              nadalje: ~"Glej, pravica spi pravično spanje, zato ker je opravila
2304 SimnuS, I   |                  Kaj to je moja domovina, pravite?" ~Tudi spomin ni več spoznal
2305 KrcmEl, II  |                  Šle so, kakor gre oblak: pravkar je še visel na nebu, ali
2306 KrcmEl, I   |              pohujšano čredo osojniško na pravo pot, je ob lepih večerih
2307 DvehMl, VII |                 plot; komaj sta ležala na praznem dvorišču nedozidane hiše,
2308 DvehMl, III |                   s samotnimi očmi, dvoje praznih oken je strmelo nanj: "Kod
2309 KrcmEl, I   |              razbahala ljuljka, kašče vam praznijo posli in popotniki, vegasta
2310 KrcmEl, II  |                    vas vprašam?" ~"Kakšni prazniki pa so in kakšni godovi?"
2311 KrcmEl, IV  |              krčma je bila ob nedeljah in praznikih tako polna, da se je gostom
2312 DvehMl, I   |                  obogateli kar čez noč? S praznimi rokami, sirotni in žalostni,
2313 SimnuS, VI  |                 Noč je bila vsa svetla in prazniška, dihala je spanje na oči,
2314 DvehMl, II  |                  poprej ga ni videla tako prazniškega in bogatega. Tudi je občutila
2315 DvehMl, II  |                 cesti. ~"On je vesel, ves prazniški čaka name; kaj poreče, kadar
2316 DvehMl, VIII|                  bilo vsem tako sladko in prazniško, kakor da je Bog sam pogledal
2317 KrcmEl, I   |                 nego kdaj poprej. Fara je praznovala sedmino po svojem župniku.
2318 DvehMl, VII |               cilja, vsekrižem po temnem, prašnem predmestju. ~"Rad bi spal,"
2319 SimnuS, V   |            slišalo peket kopit, videlo je prašni oblak, ki se je jadrno bližal,
2320 DvehMl, II  |                  za njo, namah so razrile prašno cesto; veter je potegnil
2321 DvehMl, IV  |               Mana iz hiše; oblekla se je pražnje in se je napotila k Hanci. ~"
2322 DvehMl, VI  |                 bo vsaj za židano ruto in pražnjo obleko in še par srebrnikov
2323 KrcmEl, VI  |                      Elija je obstrmel in prebledel. ~"Izis, kaj o ljubezni
2324 DvehMl, IV  |                 Bog bo gledal!" ~Hanca je prebrala pismo in je rekla: ~"Zakaj
2325 KrcmEl, V   |            antikrista!" ~Udrli so v hišo, prebredli so vse izbe, izbice in hrame,
2326 KrcmEl, V   |                  ni dotaknil. Vse kote so prebrskali, vsako mizo in vsako posteljo
2327 DvehMl, VIII|                 nič se ne boj!" ~Ko se je prebudil iz dolgih, težkih sanj,
2328 DvehMl, VI  |              vzkriknila od groze in se je prebudila; tudi Hanca se je vzdramila. ~"
2329 KrcmEl, III |           neutegoma začela delati. Na tak prečuden način, da siromak zakladnik
2330 KrcmEl, IV  |                  denarja, ker nam bo huda predla za praznike. Ti pa si rekel,
2331 DvehMl, VII |              vsekrižem po temnem, prašnem predmestju. ~"Rad bi spal," je rekel
2332 KrcmEl, II  |               steklenica prazna?" ~Ali še predno je poklical, je slišal Elijevo
2333 DvehMl, IV  |               krila vsakdanja in pražnja, predpasniki za kuhinjo in za cesto.
2334 KrcmEl, V   |                   nato pa se je smejal. ~"Predpust je že pri kraju, krčmar
2335 SimnuS, IV  |                   svojimi občani. "Kakšne predpustne burke pa uganjate?" je kričal. "
2336 DvehMl, VII |          Lojzetova lepa izba je bila zanj predraga; tisti dan, ko so mu jo
2337 DvehMl, VII |                  Ko se je ob poznem jutru predramil, ni bilo cule več pod posteljo.
2338 KrcmEl, I   |              lenobo, pohajkovanje, napuh, predrzno zaupanje v božjo milost
2339 KrcmEl, V   |                      Hiti, da ne zamudiš! Predzadnji si izmed tistih, ki so šli!" ~"
2340 SimnuS, IV  |               oklepal kolena z rokama, je pregledal v svojem srcu, kar je gledal
2341 KrcmEl, V   |                     Povej, kako da si jih pregnal! Kadar me ozdraviš, ti nasujem
2342 KrcmEl, VI  |             Martinov, kakor da je bil peš prehodil pol sveta. ~"Nate sem čakal!"
2343 DvehMl, III |               kraje in na boljše čase, pa prejde ta teden, kakor mine huda
2344 KrcmEl, V   |                 in hlapec satanov je. Naj prejme plačilo še pred svojim gospodarjem!" ~
2345 DvehMl, V   |                  pokopan, kadar umrje. Še prejšnja leta, ko se mi nikamor ni
2346 DvehMl, VII |                 nam, ki smo brez sreče." ~Prejšnje čase bi bil romal Pavle
2347 DvehMl, III |                   lepši in prijaznejši od prejšnjega. ~"Prestal bom pot, kakor
2348 SimnuS, VII |            poglejmo, kako da je; če se ta prekanjenec ni lagal!" je rekel prisojniški
2349 DvehMl, VIII|                  kričalo je nekaj časa in preklinjalo, nato pa se je ves trušč
2350 DvehMl, VII |               planil s postelje. Začel je preklinjati in rogoviliti, da je bilo
2351 KrcmEl, VI  |                vrat; zakaj pil je ležé in prelen je bil, da bi vzdignil glavo. ~
2352 KrcmEl, III |                 pa se je napotil v hrib. ~Prelepa je bila noč in zvezde so
2353 DvehMl, I   |                   kane kaplja čez rob, se prelije vsa posoda in ne kapljice
2354 DvehMl, VII |                   začne nocoj, ali jutri? Prelijva ga v žganje!" ~Prelila sta
2355 DvehMl, IV  |                  vedro solzá manj bi bile prelile te moje oči." ~"Grenko govoriš!" ~"
2356 SimnuS, III |                   ne vidi tam krvi, pa se preliva v korcih in vedrih in žile,
2357 SimnuS, V   |                  peresa, črna tinta se je prelivala, služabniki pravice so v
2358 DvehMl, I   |                   se godi prijetno. Mi ne prelivamo solz in ne vzdihujemo, naše
2359 SimnuS, IV  |                   umreti, kakor vse kaže, preloži smrt, dokler se pravica
2360 KrcmEl, II  |             hitreje, da bi ga bridkost ne premagala. Od daleč ga je ugledala
2361 SimnuS, VII |                 vsekrižem po travi, kakor premagani vojščaki. ~"Lepo reč smo
2362 KrcmEl, V   |                   je bilo, še pred vojsko premagano. – O bratje, ki ste šli
2363 DvehMl, III |       prirogovilim domov, da mi je še vsa premajhna! Ne velikokrat; ampak takole
2364 DvehMl, III |              zaprle. Še preden se je vlak premaknil, je bil vzduh ob odprtih
2365 SimnuS, II  |                zemlji? Ni razmaknjeno, ne premaknjeno; kakor je ležalo, tako leži.
2366 DvehMl, VI  |                dobro pri srcu. Službo sem premenila, ker je boljše kazalo. Pravim,
2367 DvehMl, IV  |             debela ženska, ki jo je takoj premerila od nog do glave. ~"Ali si
2368 DvehMl, VIII|                sanj ni bilo; truden se je premetaval po črnem prahu do zgodnjega
2369 KrcmEl, V   |                  procesija?" ~Ni še dobro premislil, ni se še dobro vzdramil
2370 SimnuS, II  |            govoril še do konca. ~"Zdaj pa premislimo in preudarimo, občani prisojniški!
2371 DvehMl, VII |                človek prilike za žalostno premišljevanje in ure minejo hitro. Hujšega
2372 SimnuS, IV  |              napisano, to beri, pa nič ne premišljuj; če je napisano, da bodi
2373 SimnuS, V   |                   je namreč taka, da rada premišljuje. Ne sme se prerekati grešnik,
2374 KrcmEl, V   |                 pod mizo smrčal. Mnogo in premnogo je bilo dni, ko bi se ti
2375 DvehMl, II  |                 ali na jezik niso hotele. Premočena, blatna in trudna sta prišla
2376 KrcmEl, III |                 Močno vino točiš, krčmar, premočno," se je zasmejal cigan in
2377 KrcmEl, III |               kmet, ki je bil postaven in premožen in se je zategadelj pajku
2378 DvehMl, VIII|                   žep in je preštel svoje premoženje. ~"Za kosilo bi komaj še
2379 DvehMl, VIII|                zdi: če že pošte prenašaš, prenašaj jih po pravici!" ~Mani je
2380 DvehMl, VIII|               zdaj se mi zdi: če že pošte prenašaš, prenašaj jih po pravici!" ~
2381 KrcmEl, IV  |              Ampak za čelom brní, káje ne prenesem in ne pijače." ~"Kaj pa
2382 KrcmEl, I   |                 da jih je bila božja roka prenesla v druge čase in druge kraje.
2383 SimnuS, VII |                 stoj na straži, da nam ne prenesó nadloge na našo stran!" ~
2384 KrcmEl, II  |                   sinoči pod tvojo streho prenočeval in bom tudi nocoj – in tudi
2385 DvehMl, IV  |               storilo, zakaj nikoli še ni prenočevala v tuji hiši in za vbogajme. ~"
2386 KrcmEl, II  |                 nisem pošteno zahvalil za prenočevanje." ~Potnikov se je okrenil
2387 DvehMl, VII |                 šel za njim. Prišla sta v prenočišče, kjer jih je ležalo že do
2388 DvehMl, VII |                   bi ti ustregel s svojim prenočiščem," je odgovoril Hrvat. "Kadar
2389 DvehMl, V   |                    ker so kuharji skuhali preobilo južino, morajo stradati!" ~"
2390 KrcmEl, IV  |              lahko je, da se je volk tako preobjedel tolstih ovac, da mu je navsezadnje
2391 DvehMl, VII |        štirinajstih dneh pa se lahko svet preobrne. Srečen človek in presrečen,
2392 KrcmEl, V   |              vsako mizo in vsako posteljo preobrnili; svetili so v hlev in v
2393 KrcmEl, V   |               pomladi, ko bo vse to polje preorano za novo setev?" ~Tako grenke
2394 SimnuS, VIII|                 živina! Napravimo se vsi, prepeljimo v svojo faro sirotnega popotnika
2395 DvehMl, VII |                  njive pod soncem in kjer prepeva s hriba svojo sladko pesem
2396 KrcmEl, III |             obrazi romarjev, ki se mučijo prepevaje po strmem klancu vkreber. ~
2397 DvehMl, I   |                  so bile svetle in polne, prepevalo in vriskalo je preko doline. ~
2398 KrcmEl, IV  |           osojniška fara ne vriskanja, ne prepevanja, ne vesele besede. ~Malo
2399 KrcmEl, III |              nedeljo ni bilo vriskanju in prepevanju ne konca ne kraja, da bi
2400 SimnuS, VII |                   je obiskala ta nadloga. Prepir se je vnel od fare do fare,
2401 SimnuS, I   |                Tako je preudaril in se ni prepiral z nikomer. ~Gnali so ga
2402 SimnuS, IV  |                sta se brez konca in kraja prepirala in prerivala obadva župana;
2403 KrcmEl, III |                Nekateri so kričali ter se prepirali, ko sami niso vedeli čemu;
2404 DvehMl, III |              nehvaležnež, se jokaš ter se prepiraš z Bogom!" ~Pavle je slišal
2405 DvehMl, VII |                  pa če je treba, da morje preplavam in da romam po kolenih čez
2406 SimnuS, VII |                 ki je stal pred njimi ves preplašen, kakor prikazen iz grobov.
2407 SimnuS, IV  |                  zahreščalo pod njimi; in preplašena sta se vzdramila obadva
2408 KrcmEl, III |                 zdravo, da so žalostni in preplašeni; iz žalosti in strahu se
2409 SimnuS, II  |                   vse večne čase in se je prepreglo s trnjem in osatom. ~Župan
2410 KrcmEl, IV  |       neblagoslovljeno zemljo in kmalu je prerasel plevel njegov grob. Teden
2411 SimnuS, IV  |                 konec; če si kristjan, ne prerekaj se z menoj, zakaj postava
2412 SimnuS, V   |                  Blagi ljudje, ki se zdaj prerekajo preko meje, so opustili
2413 SimnuS, VIII|                    Zahvali Boga, da se ne prerekam rad in da sem se naveličal
2414 KrcmEl, III |               izplačalo, da se upiramo in prerekamo? Na tej zemlji so se kmetje
2415 KrcmEl, III |                   levico ter je z desnico prerezal vrv; zamolklo je udarilo
2416 KrcmEl, I   |                enakih grehov; nato jim je prerokoval, da je šiba božja tolikanj
2417 DvehMl, IV  |                    Dolgo pot sem danes že preromala in veliko bridkosti že užila;
2418 KrcmEl, VI  |         koreninami in s prstjó ter so jih presadili na vrt. Pod temnim zelenjem
2419 SimnuS, VII |                 ni teknila, pijača nam je presedala, počitek nam ni bil dan.
2420 KrcmEl, III |                 se je zasmejal, mahoma je presekal romarsko na sredi in je
2421 KrcmEl, I   |                  od kraja do kraja ter jo presekala kakor na dvoje ... ~*~Faro
2422 DvehMl, III |                  je bilo mnogo popotnikov preselilo, Bog vedi kam; rob klopi
2423 KrcmEl, IV  |               resnično sklenil, da se tja preselim." ~Martinov se je tako veselo
2424 KrcmEl, IV  |                 če se ti zazdi, da se tja preseliš." ~"Tako sem govoril. In
2425 KrcmEl, V   |                srcu. "Naše roke niso bile preslabe, da bi jo gojile in da bi
2426 SimnuS, III |             Oblast je oblast in človek je preslaboten, da bi se prerekal z njo!"
2427 DvehMl, VI  |                tiste besede, ki si jih ti preslišala. Nisi rojena za deklo, tvoje
2428 SimnuS, II  |               umri! – Zdaj, župan, pa sam presodi, čegav je greh!" ~Župan
2429 DvehMl, VI  |                   rekla Hanca, "in nič ne prespana! Kako se ti godi?" ~Mana
2430 DvehMl, VII |                preobrne. Srečen človek in presrečen, ki ve, da celih dolgih
2431 DvehMl, VI  |                 široko!" se je smehljal. "Prestar sem za tako besedovanje!
2432 KrcmEl, I   |                   izbo, kjer je na zlatem prestolu kraljeval sam Matjaž.  "
2433 DvehMl, III |                  roke od komolcev nizdol; prestopal se je kakor starec ob palici.  "
2434 DvehMl, VIII|                   truden, kakor da je bil prestopil lužo na cesti. Brez besed
2435 KrcmEl, IV  |                   je ogovoril Kovač: ~"Ne prestopite njegovega praga, da ne pojdete,
2436 KrcmEl, IV  |             odgovoril orožnik. ~Osupli in prestrašeni so stali sosedje ob poti. ~"
2437 KrcmEl, III |                   tako, tarnali so na vse pretege; ampak sedeli so v grabeževi
2438 SimnuS, VII |              močna vrv. Najprvi, ki se je pretegnil, je bil osojniški birič.
2439 SimnuS, VI  |                  teh kaznovanih občin, da pretehtamo, kako bi zavrli kolo tem
2440 SimnuS, IV  |                rekel, ker mu je bil jezik pretežak; le nasmehnil se je in je
2441 SimnuS, VI  |          bogvedikje s svojim bridkostnim, pretresljivim glasom. ~"Nič dobrega ne
2442 SimnuS, V   |               prisojniški se je zvijal in pretvarjal, lagal je in vrtovičil,
2443 SimnuS, VI  |                  in reci besedo, če pa se pretvarjaš, ti Bog odpusti!" ~Šimen
2444 SimnuS, V   |             siromaka napuh, če pogleda in preudari, koliko besed, pisanja,
2445 SimnuS, V   |           skličimo od obeh strani, pa naj preudarijo in razsodijo!" ~Zgodilo
2446 SimnuS, III |                   župana pa sta vsak zase preudarila, da bi vesoljni tepež ne
2447 SimnuS, II  |                     Zdaj pa premislimo in preudarimo, občani prisojniški! Kje
2448 SimnuS, IV  |              zlati kočiji in zavoljo same prevelike prijaznosti svojih rojakov?"
2449 SimnuS, VII |             mrtvega spoznali?" je vprašal previdni župan prisojniški. "Kar
2450 SimnuS, V   |             izkazuješ hvaležnosti za našo previdnost in modrost. Mi pa ne čakamo
2451 SimnuS, VII |                 da se mu je bila belouška previla po hrbtu nizdol. Birič pa
2452 DvehMl, II  |              kakor da se je nebeško vedro prevrnilo. ~Pavle in Mana sta skočila
2453 KrcmEl, V   |                  mi v svojem srcu namenil prezgodnji paradiž. Upijanim ga, si
2454 KrcmEl, IV  |                  za nočjo se je razlegala prešerna pesem po dolini; Elijeva
2455 DvehMl, I   |             dokler se ne vrneš!" ~Od same prešerne radosti se je Pavle zasmejal
2456 DvehMl, I   |              stezi, zato da bi ne slišala prešernih pesmi. Pa vendar sta obadva
2457 SimnuS, IV  |               zalezla vanj setev dvoma in prešernosti, pa vendar se je izkazala
2458 SimnuS, VI  |                  od čudnega strahu, ki je prešinil srce kakor slutnja pred
2459 SimnuS, II  |                 kod ne kam. ~Takrat pa je prešinila župana misel, ki je bila
2460 DvehMl, II  |               mrtvo mater. ~Take misli so prešinile Pavletovo srce; povesil
2461 SimnuS, V   |                 vso moč brusila noge, ali prešla je debela ura, preden sta
2462 DvehMl, VIII|                 otrok na velike praznike, prešteva tedne, dni in ure. ~Kakor
2463 KrcmEl, I   |                 na desno, ali na levo. Ne preštevaj tujih grehov, temveč glej,
2464 SimnuS, IV  |                   noge razprostrte, kakor pribit na svetega Andreja križ;
2465 SimnuS, VII |                 lučaj. Ko se je procesija približala kamenju za deset korakov,
2466 SimnuS, VIII|               sence. ~Ko sta se procesiji približali meji, se jim je vsem stemnilo
2467 KrcmEl, V   |                   skoraj za troje klafter približalo zemlji; kakor da bi rado
2468 SimnuS, II  |                   dotaknil: osat in trnje pričata!" ~Vse je župan po pravici
2469 SimnuS, III |               Martinca, ni bil nikoli nič prida. Lahko se nameri, da nam
2470 KrcmEl, VI  |                naj mi nazadnje še veselje pridelajo!" ~Dal je napreči in se
2471 KrcmEl, VI  |                   Hlapci delajo; če so mi pridelali vse drugo, naj mi nazadnje
2472 SimnuS, II  |                   od starosti. ~"Nekam že pridemo," si je mislil, "in zla
2473 KrcmEl, II  |               poslovim od vaju, dokler ne prideta za menoj. Slovo je žalostno,
2474 KrcmEl, I   |                  smo bili vajeni; njegova pridiga je bila kakor rahel dež
2475 KrcmEl, III |                   Glej jih – ob župnikovi pridigi so spali, pa bi ne ob ciganovi?
2476 SimnuS, II  |                   strani, birič na drugi. Pridružil se jim je kmet, da bi si
2477 SimnuS, II  |                 ogledal občinsko nadlogo; pridružila se je kmetica, nato še kmet,
2478 SimnuS, III |                morda na vekomaj, da ga ni priganjal birič. ~"Stopi! Saj je cesta
2479 SimnuS, III |                   ga nazaj, odkoder si ga prignal, pa Bog z vama!" ~Birič
2480 DvehMl, II  |                   vedi odkod, jih je bilo prignalo v to nepriljudno izbo, ki
2481 SimnuS, III |                 mu na tej naši zemlji kaj prigodi, kar Bog ne daj, bo sitnost
2482 KrcmEl, I   |                 hiše izza vrtov ter da mu prigovarjajo: "Čemu bi se jezil nad nami,
2483 SimnuS, VI  |              občinske može, klicali so in prigovarjali, odgovarjalo pa jim je le
2484 DvehMl, II  |                    Lepo bi ne bilo, da bi prihajala k Hanci ponoči; tudi duri
2485 DvehMl, III |              polno je bilo bark ob bregu, prihajale so in odhajale, nekatere
2486 KrcmEl, II  |            Elijevo krčmo. Elija sam mu je prihitel naproti, ali Potnikov mu
2487 KrcmEl, II  |                 oči so ga spoznale. Ko je prihitela do vrta, je bila vroča v
2488 KrcmEl, II  |                    da ga je strah teme in prihodnjih dni. ~"Kje je oče?" je vprašal
2489 KrcmEl, I   |                 in pije ter ne pomisli na prihodnjo uro; in ki greši, ne da
2490 DvehMl, II  |                 Če strada in hrani, si ne prihrani za miren kot na stare dni." ~"
2491 DvehMl, VI  |                ona hrani in ne zapravlja, prihranila bo vsaj za židano ruto in
2492 DvehMl, VI  |                 hranile za doto; in ko so prihranile, so imele sive lasé in suho
2493 DvehMl, V   |                   jih je, ki so si toliko prihranili, da se lahko še ob pravem
2494 DvehMl, III |              vprašal sam: ~"Kam drži pot, prijatelj?" ~"V Ameriko." ~"Če drži
2495 KrcmEl, V   |                cigan edini je bil deležen prijazne besede. ~Razšli so se gostje
2496 DvehMl, II  |                krčmo, ki se jima je zdela prijaznejša, zato, ker je bila zunaj
2497 DvehMl, III |                  ni bil prav nič lepši in prijaznejši od prejšnjega. ~"Prestal
2498 DvehMl, II  |                 sta molčala dolgo; veliko prijaznih in žalostnih besed je bilo
2499 SimnuS, IV  |                 in zavoljo same prevelike prijaznosti svojih rojakov?" Nagnil
2500 SimnuS, I   |                  ga niso več izpraševali; prijeli so ga in so ga gnali kakor
2501 KrcmEl, I   |                pijano: prijetna pokora za prijeten greh. Njegovi očitki so
2502 KrcmEl, VI  |                  izobilju, zakaj bi si še prijetne družbe ne kupil?" je rekel
2503 KrcmEl, V   |                 romanju; nazadnje bo smrt prijetnejša pod zvezdami, nego pod črnim
2504 DvehMl, VII |              nedozidane hiše, sta zaspala prijetnejše nego na pernici. ~Ob jutru