Part, Chapter

3005 SimnuS, I   |                 ga niso; gnali so ga pred sodnika. In tam so ga obtožili,
3006 SimnuS, IV  |                Blagoslovljen sok je tinta sodnikova, a ničvredna dežnica je
3007 SimnuS, I   |                  in je bil jezen. Ker oči sodnikove so take, da gledajo na papir,
3008 KrcmEl, III |                 neprenehoma je zajemal iz sodov, ki sta jih skrbljivo napolnila
3009 SimnuS, I   |                 vozove, temveč med vreče, sodove in razbojnike. Časih je
3010 SimnuS, IV  |                prazna sapa. Blagoslovljen sok je tinta sodnikova, a ničvredna
3011 KrcmEl, IV  |                 vedro krvi, nego eno samo solzo. Zdaj pa sem ves podoben
3012 SimnuS, I   |                 birič in je umolknil. ~Od sončnega jutra obžarjena se je zasvetila
3013 SimnuS, III |                  cesti. Šimen pa je težko sôpel, postajal je ter si odpočival;
3014 KrcmEl, III |                 je vrnil pred hišo. Težko sopihaje je vzdignil lestev, prislonil
3015 KrcmEl, II  |                zato sem šel za teboj," je sopihal cigan. "Zato da bi bil tam,
3016 KrcmEl, I   |                   kaj si to ti, bahač med sosedi? Maješ se in boš padel,
3017 SimnuS, VIII|                ste jih slišali, nevernike sosedne, kako so lakomili s kosom
3018 SimnuS, III |           prijetno prerekati se na zemlji sosedovi. ~"Ljudje božji, kaj bi
3019 KrcmEl, IV  |             tramovja ter je ne zanesel na sosedovo streho. ~Kakor je bil krčmar
3020 KrcmEl, III |                   gostje, kakor sosed pri sosedu," je rekel. ~Pili so. V
3021 KrcmEl, I   |                Matjaž: ~"Zate in za tvoje sosestvo ni bilo pisano moje ime.
3022 SimnuS, IV  |                pusto staro bajko in se ne spametujejo: in pa je čudno, kje da
3023 SimnuS, VI  |          osojniške! Sladko ste spali, med spanjem pravičnih pa je razbojnik
3024 KrcmEl, II  |                   še pijan sem povrhu!" ~"Spat se spravi," je rekel Potnikov
3025 DvehMl, II  |                kamenito grudo, kakor mati spečega otroka, kakor sin mrtvo
3026 SimnuS, VII |             Vstanite, neverniki, na grehu speči!" ~Vzdramila sta se župana,
3027 SimnuS, VII |                  stopil, da bi se vrnil k spečim pravičnikom, je šel počasi
3028 DvehMl, II  |                  bodo zaradi vsega hudega splašene tvoje misli, kam bodo bežale?
3029 KrcmEl, III |                   ki bi vrbovega lista ne splašil, bo vzdignil to streho." ~
3030 KrcmEl, IV  |                oktobru, pa se je nenadoma splašila vsa dolina. ~Kovač se je
3031 SimnuS, III |                   Oblastnije so zmešnjavo spletle, oblastnije naj jo razpletejo!
3032 SimnuS, III |                   vrišč in trušč, tako da spočetka ni bilo mogoče razločiti
3033 KrcmEl, IV  |                    cigan pa se je vrnil v spodnjo izbo. ~Komaj je bil krčmar
3034 DvehMl, V   |              vržeš stran; tako stori vsak spodoben človek! – Pojdiva v krčmo,
3035 DvehMl, VI  |               strani in da bi se nji sami spodobile vse tiste besede, ki si
3036 SimnuS, VI  |                  pa ni čakal, kakor se je spodobilo zanj, temveč mudilo se mu
3037 KrcmEl, II  |                   Tudi spovednik se bo še spokoril." ~Potnikov sam ni vedel,
3038 DvehMl, II  |                 jih je, ki se izgubé brez spomina, se ne prikažejo med svoje,
3039 KrcmEl, IV  |                 nego sem jaz ravnal in ne spominjajte se me s kletvijo, temveč
3040 SimnuS, II  |                  občani so se še od daleč spominjali Sirotnikov, poslednjih gostačev;
3041 SimnuS, I   |               spoznal bi jih morda vsaj s spominom. Bo že Bog dal, da se biriči
3042 KrcmEl, V   |                   Zvezde so sijale, topla spomladanja noč je bila. Vas je spala,
3043 KrcmEl, VI  |             Takrat je šlo po dolini kakor spomladanski veter. Farani, kolikor jih
3044 DvehMl, I   |                   Stala sta sredi klanca; spomladansko nebo se je bleščalo nad
3045 DvehMl, II  |                     je rekel Pavle. "Tudi spomladi sva nekoč tako stala pod
3046 KrcmEl, IV  |                    zdaj pa se mu je slabo sponesla ta jeza. Sam si je naložil,
3047 SimnuS, IV  |               biriča in navsezadnje so se spopadli še občani. Huda vojska se
3048 SimnuS, VIII|                                     VIII  Sporočilo o iznenadni Šimnovi smrti
3049 DvehMl, IV  |                   ob prvem koraku nerodno spoteknila, nikar ne žaluj in ne vzdihuj;
3050 KrcmEl, IV  |                  sam, če boš kaj opravil! Spoti!" ~Elija je omahnil tako
3051 KrcmEl, I   |               levo, kakor je bila široka, spotikal se je ob nasuto kamenje,
3052 SimnuS, I   |                take ljudi, ki so drugim v spotiko in nadlego, no nalagajo
3053 KrcmEl, I   |                nismo opravili velikonočne spovedi?" ~Tako so govorili farani
3054 SimnuS, IV  |              hudega na tem golem kamenju, spoznaj pravico ter hvali Boga,
3055 SimnuS, I   |                  svetu; pojdimo torej ter spoznajmo, kje je pravica in kaj da
3056 SimnuS, VI  |                  nadloga. Ali zaradi tega spoznanja ni bil prav nič žalosten;
3057 SimnuS, I   |                  se je močno čudil, ko je spoznaval pravico. Kadar je izpregovoril
3058 SimnuS, VI  |                   bi pohlevno počenil ter sprejemal s hvaležnostjo nezaslužene
3059 SimnuS, III |               podvržena! Zatorej le vdano sprejmi to nadlogo, kakor ti jo
3060 DvehMl, I   |                  poprej. ~"Ali se je svet spremenil, ali sva se midva spremenila?"
3061 DvehMl, II  |               videla in ne poznala; čisto spremenjeni so stali pred njo, blagi
3062 SimnuS, VIII|                   za osojniškega! Malo te spremim!" ~Župan je napol počenil
3063 KrcmEl, VI  |                 tukaj našel; tako se časi spreminjajo! Lansko leto si pogledal
3064 DvehMl, II  |              mislijo, koprnenje po nji ga spremlja po vseh daljnih potih, čez
3065 SimnuS, II  |                bilo otrok, ki so vreščaje spremljali nadlogo in njene biriče. ~
3066 SimnuS, VI  |                  Vidva pa, biriča, zvesta spremljevalca in varuha moja, bodita od
3067 SimnuS, VI  |           bratovske ljubezni, se je Šimen spuntal. Ležal je na kamenju, pa
3068 DvehMl, II  |                črni oblak nad njima se je spustil jadrno k zemlji, gozdovi
3069 DvehMl, V   |               skrb, moja bridkost in moja sramota! Kar sem sklenil, sem sklenil
3070 KrcmEl, I   |                  zato, da bo kri prelil v sramoti, ko je v slavi in trpljenju
3071 DvehMl, VI  |                   skupaj in dvoje veselih src, kaj bi vama vse drugo bogastvo?
3072 DvehMl, II  |                besede še bolj ne obtežile srcá. ~Dobro uro hoda sta imela
3073 DvehMl, VI  |                   imele sive lasé in suho srcé, ženina pa od nikoder. –
3074 SimnuS, II  |                 in kdo te je redil?" ~"Ne srdi se, župan!" mu je prigovarjal
3075 SimnuS, III |                vzela!" ~Ker je župan tako srdito kričal, se je nabralo na
3076 SimnuS, II  |              kobilicah, kaj je treba tebi srebra in zlata? Delaj mi zastonj! –
3077 KrcmEl, I   |               sodu vina ne in v suknji ne srebrá. ~Kraj duri je stal tujec
3078 DvehMl, VII |                   stavim, da nobeden nima srebrnika. Pijo, da bi ne bili lačni.
3079 DvehMl, VI  |                  pražnjo obleko in še par srebrnikov povrhu! Pa se povrne nekoč
3080 SimnuS, III |               kočiji s štirimi konji in s srebrno vprego: ali bi ga suval
3081 DvehMl, V   |            razpihnil kmalu na vse strani; srebro nima obstanka pri meni.
3082 SimnuS, VIII|               potikanja! Ampak še se bova srečala nekoč in takrat se pripravi
3083 SimnuS, VIII|                  in hudó sem vesel, da te srečam! Saj si me navsezadnje vendarle
3084 SimnuS, VIII|             dolini! Adijo, pa da se kmalu srečava!" ~Ko je župan skočil z
3085 DvehMl, V   |                našli na cesti. Že sam sem srečaval take ljudi, razcapan in
3086 DvehMl, I   |                poprej. Ljudje, ki sta jih srečavala, so bili vse bolj prijazni
3087 DvehMl, VII |                   se lahko svet preobrne. Srečen človek in presrečen, ki
3088 KrcmEl, III |                  človek: glej, ta fara je srečna in zadovoljna, da ji ni
3089 KrcmEl, II  |                  starejšega novo pipo, za srednjega brušen nož, za najmlajšega
3090 KrcmEl, VI  |                najina domačija!" je rekel srednji. ~Najmlajši pa je šel in
3091 KrcmEl, V   |               Bistro glej!" ~Najmlajši je srepo strmel v nebo in zdelo se
3092 DvehMl, VI  |                    nato je razkazala Mani stanovanje; troje izb je bilo, napol
3093 DvehMl, VI  |                  hudega. Natanko nad vami stanujem, soseda sva." ~Mana je strmela
3094 SimnuS, I   |                mestu pa se ljudje hitreje starajo, nego na polju. Komaj je
3095 KrcmEl, IV  |               cunji na mojem čelu. Ali se staram, ali pa se mi je v glavi
3096 KrcmEl, IV  |                   in se je smehljal. ~"Ne staraš se ne," je rekel. "Starejši
3097 SimnuS, IV  |                 da so ga prignali biriči, starca nadložnega, siromaka nebogljenega?
3098 KrcmEl, II  |                  za mater židano ruto, za starejšega novo pipo, za srednjega
3099 DvehMl, V   |         hudodelstva, drugače pa bo vse po starem. Ječe bodo imele v izobilju
3100 KrcmEl, V   |                  in brez strahu. Rekel je staremu Potniku naglas, da ga je
3101 SimnuS, I   |                 duša spotoma naveliča teh starih kosti!" ~Ali Bog ni dal.
3102 KrcmEl, I   |              sključeni starci in oslepele starke – vsi so zagrebli in objokavali
3103 DvehMl, III |              žalostno loterijo, kakor sem stavil jaz. Boljše, da me ne ogovarjajo;
3104 DvehMl, III |                 sreče iskat, prav tako so stavili v to žalostno loterijo,
3105 SimnuS, IV  |                 pa uganjate?" je kričal. "Stavite mlaje in loke svojim občanom,
3106 SimnuS, III |                  me ne tare starost in za stavo ti grem dvanajst debelih
3107 KrcmEl, II  |                    vse smradljive vode se stekajo vanjo ter odtekajo spet
3108 KrcmEl, VI  |                 temveč obmetaval jih je s steklenicami in kozarci. ~"Stran, kanalje!
3109 KrcmEl, VI  |                bila polna. Elija je metal steklenice in kozarce ter je kričal,
3110 KrcmEl, II  |                  roka samovoljno segla po steklenici ter je točila. Že mu je
3111 DvehMl, I   |              hlapca in hlapec boš umrl na stelji! Ti, kajžarjev sin, ne smeš
3112 KrcmEl, II  |                   gonil od hiše; pojdi na steljo, pa nikar ne zažgi." ~Ves
3113 SimnuS, VIII|           približali meji, se jim je vsem stemnilo pred očmi in skoraj da bi
3114 KrcmEl, VI  |                 bil v zraku zadel ob trdo steno. ~Po vrsti so prihajali
3115 DvehMl, VIII|                 čez morje pa ni ceste, ne steze. Pa zbogom, dekle, in nič
3116 DvehMl, I   |                 sta šla dalje, po samotni stezi, zato da bi ne slišala prešernih
3117 KrcmEl, II  |                  drugih krajih sekiro, da stešem novo domačijo tebi in sebi.
3118 KrcmEl, IV  |              zvečer ter se počitka željan stisne k topli peči. ~Elija je
3119 KrcmEl, V   |                vse, kar si hotel; le pest stisni, pa bo tvoje! – Ampak glej,
3120 DvehMl, VI  |                   godi?" ~Mani se je srce stisnilo v tihem strahu. ~"Saj ne
3121 DvehMl, III |                   rezal. Dobro jim, ki so stisnjeni in stlačeni sedeli na klopeh
3122 DvehMl, V   |                  bil; s povešeno glavo in stisnjenimi pestmi je hodil po izbi
3123 DvehMl, III |                   jim, ki so stisnjeni in stlačeni sedeli na klopeh in dremali;
3124 SimnuS, VI  |                   njim; če ga nosita dva, stočeta; če ga nosijo štirje, se
3125 DvehMl, I   |                bom stala pred tabo, kakor stojim nocoj! Ne bo treba, da bi
3126 KrcmEl, IV  |                   Čemu ne greš gasit? Kaj stojiš in zijaš? Gasit!" ~"S tega
3127 SimnuS, III |                   plesal bi človek, ti pa stokaš!" ~"Star sem, star!" je
3128 KrcmEl, V   |                 obadva sta sedela na robu stola. ~"Pij!" je rekel krčmar,
3129 KrcmEl, I   |         pastirovanja, temveč tudi leta in stoletja, ki so bila pred njim. ~
3130 DvehMl, IV  |                moje solze!" ~Sedela je na stolu poleg postelje, naslonila
3131 SimnuS, III |                 ne rogovilite in nikar ne stopajte na ta lakomni prisojniški
3132 KrcmEl, III |                   mu je odgovoril cigan. ~Stopala sta počasi v klanec; Potnik
3133 KrcmEl, I   |                  tujec krčmar. ~"Moško še stopaš, Kovač. Dolga bo vojska,
3134 DvehMl, V   |                   Ali bi stopil k nji?" ~"Stopim, če je treba." ~"Reci ji,
3135 KrcmEl, II  |                   kakor s to skledo, tako storim z domačijo, če me je volja.
3136 DvehMl, V   |                   storil!" je rekel. "Ali storjeno je, nobene poti ni več na
3137 SimnuS, II  |                     In čegava je številka stota?" ~"Tista je Prunkova." ~
3138 KrcmEl, III |                  čez noč izlegel iz krone stotak. Komaj so se dobro spogledali,
3139 SimnuS, IV  |             meglilo, v glavi mu je kovalo stotero težkih kladiv. Pa je pomislil: "
3140 DvehMl, III |                 spoznal ga je v gneči med stotimi. ~"Od zgodnjega jutra te
3141 SimnuS, V   |               oboje? Tvojega brata, ki je stradal, so prignali v Prisojnico.
3142 DvehMl, V   |                  moreš; saj si mlad, malo stradanja ti nič ne bo škodilo. Le
3143 SimnuS, VII |                   beseda, iz pijanosti in strahopetnosti porojena, ampak beseda je
3144 SimnuS, VIII|                   se še druge reči, mnogo strahotneje. Ponoči so se prikazovali
3145 SimnuS, VIII|                  Šimnu kapelico na tistem strahotnem kamenju. "Morda," so rekli, "
3146 DvehMl, III |              odprl. ~"Kaj bi?" je rekel. "Strahoto bi videl, rajši je ne vidim!" ~
3147 KrcmEl, VI  |                 glava ga ni več bolela in strahov se ni več bal. Ne v srce,
3148 SimnuS, IV  |                  Huda vojska se je vnela, strašna tepežen je divjala po dolini
3149 SimnuS, V   |                    Bog z njo in z njim!" ~Strašno se je ob takih besedah razsrdil
3150 SimnuS, VII |            pojdimo! Ti, birič, pa stoj na straži, da nam ne prenesó nadloge
3151 DvehMl, VII |              časih nas opolnoči vzdramijo stražniki, in če tistih ni, nas vzdrami
3152 SimnuS, V   |                  niso genila.  "Kdo mu bo stregel, kdo ga bo nasitil in napojil?"
3153 DvehMl, VIII|                cunjo. Tista ženska, ki je stregla nekoč njemu in Lojzetu,
3154 KrcmEl, V   |                  bi jo gojile in da bi ji stregle; ali naše srce je bilo preslabo.
3155 KrcmEl, III |                bomo pognojili; kolikor bo streh razmajanih, jih bomo poravnali!" ~
3156 KrcmEl, IV  |                  jo pogasili. Na cerkveni strehi in v linah zvonika so čakali
3157 SimnuS, IV  |                  moje, zapisano mi je, ne stresaj me na mojem kamenju!" ~Birič
3158 KrcmEl, I   |                  v zelenem vrtu – skomine stresajo človeka ... Od srca pozdravljeni
3159 KrcmEl, IV  |                 od obraza, život pa mu je stresal mraz. ~"Družbe je treba!
3160 KrcmEl, V   |                 stopili, ki se je narahlo stresala v vetru, kakor da bi jo
3161 DvehMl, VIII|                   je močno, da so se duri stresle. ~"Kdo je zunaj?" je vprašala
3162 KrcmEl, III |                bled. ~Nato so vstali vsi, streznili so se mahoma, kakor s snežnico
3163 SimnuS, V   |                   v hišo poslan. Mi pa ti strežemo, pitamo te in napajamo,
3164 SimnuS, III |                  ni bila dolga in tudi ne strma; romala sta pičlo uro po
3165 DvehMl, II  |                 njegova, jo je pogledal s strmečimi očmi in je spoznal nenadoma,
3166 SimnuS, VII |                   hrbet, vse oči so plaho strmele; gledale so, pa si niso
3167 DvehMl, III |               očmi, dvoje praznih oken je strmelo nanj: "Kod hodiš, kam si
3168 KrcmEl, III |                 ki se mučijo prepevaje po strmem klancu vkreber. ~Cigan se
3169 DvehMl, III |               zaklenjen v prostorno ječo. Strop je bil nizek, vzduh težak
3170 KrcmEl, V   |                  zvezdami, nego pod črnim stropom. – Kmalu pojdem dalje, na
3171 KrcmEl, I   |                belimi očmi pogledal proti stropu, zakaj že se je bilo razmaknilo
3172 DvehMl, VI  |                 desetkrat, preden si kupi suhega kruha; za svatbo in za balo
3173 DvehMl, IV  |                  je bil krojač, starikav, suhoten in zmerom čemeren človek;
3174 SimnuS, III |                   da bi ga nasitil, pa ga suje čez mejo! In tak bi drugim
3175 DvehMl, III |               obležal je tam, kamor so ga sunili; svojo culo je imel pod
3176 SimnuS, III |                 srebrno vprego: ali bi ga suval čez mejo, če mu je prijetneje
3177 KrcmEl, V   |                  bo morda pozneje. Vesela svatba je bilo njih življenje.
3178 KrcmEl, I   |               vračajo od žegnanja, ali od svatbe, ali od sedmine. Kakor omahujoče,
3179 DvehMl, I   |             živita kakor midva. Ali tádva svatujeta in se veselita, nama pa
3180 DvehMl, VIII|                 nabasana malha cekinov. – Svatujta vidva, jaz pa se ogledam
3181 DvehMl, III |                 obraz pa je ugasnil kakor sveča v vetru. ~"Hudo sanjaš,
3182 DvehMl, III |                govoril: ~"Ne misli, da je svetá konec, ker tvoje roke počivajo.
3183 KrcmEl, IV  |                dom, tja se boš selil! Ves svetal je, svetlejši od sonca,
3184 SimnuS, VIII|                   občini na svoje stroške svetemu Šimnu kapelico na tistem
3185 DvehMl, I   |                veliko več in da vse lepše svetijo. ~"Vidim te, kakor podnevi,"
3186 SimnuS, VII |                 smrti; njegov obraz se je svetil v dopoldanskem soncu in
3187 KrcmEl, I   |                 plesali, dokler ni bilo v svetilki olja več, v sodu vina ne
3188 SimnuS, VI  |              obraz; zvezde so zasijale še svetleje, z bistrimi očmi so gledale
3189 KrcmEl, IV  |                 boš selil! Ves svetal je, svetlejši od sonca, celo ponoči! In
3190 SimnuS, IV  |                   svojega obraza natlačil svetlih cekinov, pa je prišel domov
3191 SimnuS, VI  |                  je mežikalo s tisočerimi svetlimi očmi. ~"Lepo bi bilo tam!"
3192 DvehMl, I   |                 Nam, ki smo v dolini in v svetlobi in v družbi, nam se godi
3193 SimnuS, IV  |             izkazala žetev, ko bi nobeden svetnik ne razbistril, kako in kedaj. ~
3194 SimnuS, II  |                   postnih dni v izobilju! Svetnika postavi pred naklo, samega
3195 SimnuS, II  |              veleva! Kaj bi se prerekal s svetom, ki piše postave, da se
3196 KrcmEl, I   |               tolažba nam je bila njegova svetost: priprošnjica in zaščitnica
3197 SimnuS, V   |              zapravljal besed. ~"Občinske svetovalce skličimo od obeh strani,
3198 SimnuS, VI  |              sitnost? In tudi vam, zbrani svetovalci in modrijani, nič ne zamerim;
3199 SimnuS, IV  |                travo; tudi vina, kruha in svinjine so prinesli s seboj. Pili
3200 DvehMl, I   |                  vrneš, ne bom stala pred tabo, kakor stojim nocoj! Ne
3201 DvehMl, I   |                   živita kakor midva. Ali tádva svatujeta in se veselita,
3202 KrcmEl, V   |                               V  Ko se je tajal sneg in je pihal od juga
3203 SimnuS, VI  |                grdo stresel za ušesa. ~Ob takem ravnanju so se utrudili
3204 DvehMl, VII |                kjer je Pavle bil kartal s Talijanom in s krivonoscem. Prinesli
3205 DvehMl, III |                 umazana in kričava, kakor talijanske beznice! Prigrizni, Pavle,
3206 SimnuS, III |                sedemdeset, glej, pa me ne tare starost in za stavo ti grem
3207 KrcmEl, III |                   na zarubljenem pragu in tarnajo, in tistih je več." ~Tako
3208 KrcmEl, III |                 govorili so tako in tako, tarnali so na vse pretege; ampak
3209 KrcmEl, I   |            naveličal se je vzdihovanja in tarnanja ter je vriskal, da se je
3210 SimnuS, V   |         privoščijo, njih hiše in bajte so tatovom odprte. In ta dva župana
3211 SimnuS, I   |                   ga in so ga gnali kakor tatu. Šimen je prigovarjal biričem,
3212 KrcmEl, II  |                 vrši velik greh, hujši od tatvine, požiga in uboja. ~Gostje
3213 DvehMl, V   |                   in zapravljivec, ti par tednov ne bo še sile; za nadalje
3214 SimnuS, V   |               resnobnem opravilu. Nato so tehtali in merili z natanko skrbljivostjo,
3215 KrcmEl, IV  |               pogled! Jaz merim z natanko tehtnico in moj spomin je verna knjiga,
3216 SimnuS, VII |                rojstvom in pismom! Tam je tekla zibel njegova, na tistem
3217 DvehMl, VII |                 pesti. Ampak žganje mi ne tekne, nikoli mi ni, zdaj pa še
3218 SimnuS, VII |               niso izrešetali. Jed nam ni teknila, pijača nam je presedala,
3219 DvehMl, VII |              težkem tobaku in po neumitih telesih je dišalo. Mnogo ljudi je
3220 SimnuS, VIII|                   učil, da ne veš, kaj so telesna dela usmiljenja? Tolaži
3221 SimnuS, III |                   zapiše delu z dušo in s telesom, kakor grešnik zlodeju samemu;
3222 SimnuS, III |               dolgo, v dve gubé sključeno teló in noge, ki so ob vsakem
3223 KrcmEl, II  |                   razodel, da ga je strah teme in prihodnjih dni. ~"Kje
3224 SimnuS, VII |                naskrivoma je lezel v srce temen strah. ~Zakaj ura gospoduje
3225 SimnuS, V   |               dolino; nebo je bilo zmerom temneje, zvezde so se vzpenjale
3226 DvehMl, VI  |                   se je vlekel preko lica tenek krvav curek. Tisli berač
3227 KrcmEl, V   |                zasvetilo deset in dvajset tenkih, visokih belih plamenov,
3228 DvehMl, V   |                   si se izgubil, moj sin? Tenko pozvanja od svetega Lenarta;
3229 DvehMl, II  |              betežni starci, od življenja tepeni!" ~"Drugače je bilo nekoč,"
3230 SimnuS, IV  |               vojska se je vnela, strašna tepežen je divjala po dolini od
3231 KrcmEl, I   |                  tudi nikoli ne žalostni. Tepli so vas – niste čutili; božali
3232 SimnuS, VI  |            prerekal? Dajal sem ji, kar je terjala in sem bil vesel, da je
3233 DvehMl, VII |             Prišla sta v brlog, ki je bil tesan in zadušen; ljudje, ki jih
3234 KrcmEl, VI  |              okorne in slabotne, kakor od testa. ~"Kam bi?" je premišljeval
3235 SimnuS, VII |                  naredilo, brez križev in težav!" ~Napotil se je do Šimna,
3236 DvehMl, III |               popotnikov, da so se duri s težavo zaprle. Še preden se je
3237 DvehMl, VIII|                  glavi mu je ležalo kakor težek kamen in v sencih mu je
3238 DvehMl, VII |                  dim. Po žganju, pivu, po težkem tobaku in po neumitih telesih
3239 SimnuS, III |               vprašal. ~"Pet jih nosim in težki so!" je odgovoril Šimen. ~
3240 DvehMl, VI  |                Mani se je srce stisnilo v tihem strahu. ~"Saj ne sme biti,
3241 DvehMl, V   |              imele amerikanske vode mnogo tihih gostačev." ~Pavleta je stresla
3242 KrcmEl, IV  |                 govoril krčmar, s težkim, tihim glasom; cigan je verno poslušal
3243 SimnuS, V   |            pravice in njenih besed v črno tinto utopljen, na rjasto pero
3244 DvehMl, VI  |                   lica tenek krvav curek. Tisli berač je imel Pavletov obraz,
3245 DvehMl, VII |               Posteljo imam pod seboj, na tisoče jih je na svetu, ki spe
3246 SimnuS, IV  |                 katere so bili ogoljufani tisočeri Sirotniki ..." ~Tako daleč
3247 SimnuS, VI  |                 nebo, ki mu je mežikalo s tisočerimi svetlimi očmi. ~"Lepo bi
3248 DvehMl, V   |                  temveč bo jih stokrat in tisočkrat petsto! Delali smo, da so
3249 SimnuS, VI  |                 dolgo molčala. Neprijazno tišino je motilo edinole smrčanje
3250 DvehMl, VII |                  je globoko in je govoril tišje: ~"Ravnala bova pošteno,
3251 SimnuS, III |            postave poznam, sem to nadlogo tjakaj poslal, kamor sodi! Odpri
3252 KrcmEl, III |                  ampak zamahnil je z roko tjavendan: "Na kant me še ni spravil,"
3253 SimnuS, II  |                   prisojniškega kruha, ne tlačil prisojniške slame! Postave
3254 SimnuS, VI  |              Župan prisojniški je zalučil tlečo tresko na tla, ker si je
3255 DvehMl, VII |                   privoščil ne pijače, ne tobaka in pa če bi šel domovat
3256 DvehMl, VII |                   žganju, pivu, po težkem tobaku in po neumitih telesih je
3257 KrcmEl, V   |           srebrnik na mizo. Drugače ti ne točim." ~Potnik je dolgo stal,
3258 KrcmEl, III |             zahladil v lica. ~"Močno vino točiš, krčmar, premočno," se je
3259 DvehMl, VII |                 sem se bil namenil: trije tolarji naj gredo v božjem imenu,
3260 DvehMl, V   |                  ni nikoli z upanjem in s tolažbo upijanil. Nič ne bom iskal,
3261 DvehMl, IV  |                  njim! Ne le njim!" jo je tolažila Hanca. "Če bi rekla, da
3262 KrcmEl, IV  |                 so rekli sosedje in so se tolažili. "Nagle jeze je bil zmerom,
3263 DvehMl, VIII|                  si žalostna, pa te pride tolažit, če je sam siromak vseh
3264 DvehMl, IV  |                  gredo!" ~"Blaga si, lepo tolažiš; ali moje misli nočejo." ~
3265 KrcmEl, V   |                 sem mislil, da je človek. Tolika je bila moja ponižnost in
3266 KrcmEl, I   |              prerokoval, da je šiba božja tolikanj hujša, kolikor dalj je namočena
3267 KrcmEl, IV  |                   je volk tako preobjedel tolstih ovac, da mu je navsezadnje
3268 DvehMl, VIII|                    Za Malnarja se piše in Tone mu je ime." ~Lojze je povesil
3269 KrcmEl, I   |               pozdravljajo hribi, v senco toneči, ter da mu voščijo lahko
3270 KrcmEl, I   |                   bile hrome, kakor noge, tope in dremave, kakor oči. ~"
3271 KrcmEl, V   |                 mizi in je gledal v tla s topim očesom. ~"Kar precej, kar
3272 KrcmEl, V   |                  sneg in je pihal od juga toplejši veter, se je Potnikov najmlajši
3273 KrcmEl, IV  |                   počitka željan stisne k topli peči. ~Elija je točil do
3274 KrcmEl, VI  |                  ki jih je bral Elija. Ob toplih nočeh se je izza plota luč
3275 DvehMl, VII |                 bi ne stopil med te svoje tovariše." ~Krivonosec je takoj položil
3276 DvehMl, VII |               kosijo in večerjajo njegovi tovariši in bratje; res je potreba
3277 DvehMl, VIII|                  pod zemljo, v plavžih, v tovarnah, pod železnim kolesom, kdo
3278 SimnuS, VI  |                 zdaj pa nam je natovorila tovor, da ga štirje ne zmoremo.
3279 SimnuS, II  |                   zdavnimi leti po dolgih tožbah in zmotnjavah ustanavljali
3280 KrcmEl, I   |                storili, da nas pred Bogom toži za grešnike vseh grešnikov?"
3281 KrcmEl, II  |                 Ti pa se drži poslednjega trama in poslednje deske ter čakaj
3282 KrcmEl, VI  |                 se še dobro ohladilo črno tramovje na pogorišču, ko se je vlekla
3283 SimnuS, I   |                   preveč!" ~Sredi njiv in travnikov je stala železniška postaja.
3284 DvehMl, VIII|              bojim," je odgovorila Mana. ~Trčili so križem, da so na cesto
3285 SimnuS, V   |                   tako se je bil privadil trdemu kamenju, da ni čutil bolečine,
3286 KrcmEl, I   |              njegov slavni grad, to večno trdnjavo slovenskega naroda in osojniške
3287 DvehMl, VII |                    pa nič rekli, vam vsem trem zavijem vrat," je rekel
3288 KrcmEl, VI  |                   boš gledal! Deset let – trenotek fantu, smrt in večnost starcu!
3289 DvehMl, II  |                ali črno potegne tisti, ki trepeče in omahuje. Meni pa je srce
3290 SimnuS, V   |                   črnih jagnedi, ob cesti trepetajočih. ~Župana sta stala in sta
3291 SimnuS, II  |               kladiva, tudi noge se mi že tresejo. In tako je ukazal gospodar:
3292 KrcmEl, IV  |                  pa so rekli: ~"Kaj bi se tresli in bali, saj nismo otroci!
3293 KrcmEl, III |                 tako, da te bo še v grobu treslo!" ~Cigan pa se mu je zasmejal
3294 KrcmEl, V   |                   k mizi in si je točil s tresočo roko. ~"Pijem, ko bi piti
3295 KrcmEl, III |                   je utonila bridkost, iz tretje že se je vzdignilo sladko
3296 KrcmEl, VI  |                   Ali ko so ga pozdravili tretjikrat, je ležal v kleti, ni izpregovoril
3297 KrcmEl, III |                  je lestev nagnila ter je treščil na tla naravnost na truplo,
3298 DvehMl, II  |                   par izžetih leh se niso trgali. ~Ali ko je Pavle prodal
3299 DvehMl, II  |                   na obeh straneh so bile trgovine in krčme druga tik druge. ~"
3300 KrcmEl, II  |               razpok, temveč vriskajo pod trhlo streho; tako bodo vriskali,
3301 SimnuS, III |                   vidiš, nisi pa še videl tridesetletnih starcev, kakor sem jih videl
3302 DvehMl, V   |                čakajo pred vsakim pragom, trkajo na vsake duri in iščejo
3303 DvehMl, VI  |                duri. Pozno v noč je rahlo trkalo, Mana je zatisnila oči in
3304 KrcmEl, VI  |                  pa je zažvenketalo kakor trkanje s kozarci. Ljudje so poslušali
3305 KrcmEl, III |                   ujame se celo na prazen trnek. ~Neko noč, ko je bogati
3306 SimnuS, II  |                  človek dotaknil: osat in trnje pričata!" ~Vse je župan
3307 SimnuS, II  |                 čase in se je prepreglo s trnjem in osatom. ~Župan je pokazal
3308 SimnuS, V   |               nobena stran ne izgubila ne trohice pravice, ne kapljice postave.
3309 KrcmEl, V   |                    kjer je malodušnost in trohnoba. Tam šele si odpočijem,
3310 KrcmEl, V   |             namerim, odkoder bo dišalo po trohnobi. Vran duha mrhovino čez
3311 KrcmEl, II  |                  kar sem slišal pri sveti Trojici za velikim oltarjem. Kdor
3312 KrcmEl, VI  |           nespametna otroka sva živela in trosila, zdaj pa sem izpregledal;
3313 DvehMl, IV  |                 glas.  "Saj si res veliko trpela!" je rekla Hanca. "Še psa
3314 KrcmEl, III |                  skrb. Naši dedje so hudo trpeli, naši očetje še hujše, mi
3315 DvehMl, VI  |                 maram, da trpi, kakor jaz trpim! Nalašč si me zastrašila;
3316 KrcmEl, III |               naši očetje še hujše, mi pa trpimo do krvi – kedaj bo trpljenja
3317 KrcmEl, I   |                 sramoti, ko je v slavi in trpljenju ni prelil; in zato, da bo
3318 KrcmEl, V   |               povodenj. ~"Ognja! Prižgimo trske!" ~Na klancu se je zasvetilo
3319 DvehMl, VII |                  si?" ga je vprašal. ~"Iz Trsta," je rekel Talijan. ~Nato
3320 DvehMl, VI  |                   smo imeli že od nekdaj: trud in skrb, le še v večji meri!" ~"
3321 KrcmEl, I   |                  od zdavne svoje mladosti trudil, da bi spravil pohujšano
3322 SimnuS, V   |              kruha, ne točil vode, temveč trudnega, lačnega in žejnega, kakor
3323 KrcmEl, IV  |                  razbojnik?" je vprašal s trudnim glasom. ~"O, silen razbojnik
3324 KrcmEl, II  |                   Komaj te dohajam s temi trudnimi nogami." ~Potnikov je spoznal
3325 KrcmEl, I   |                   Drugi je nosil težko in trudno svojo butaro, zakaj plesal
3326 DvehMl, VI  |                  Če bi si doto le s samim trudom služila, prislužila bi si
3327 KrcmEl, I   |                   pokopali le župnikovega trupla, ki je bilo betežno in počitka
3328 KrcmEl, IV  |                   farovža, se je s silnim truščem zrušila Martinova hiša in
3329 KrcmEl, I   |                 ukazal župnik. Ugledal je tujca, premeril ga je z dolgim
3330 DvehMl, V   |                 in na tiste, ki umirajo v tujini brez tolažbe. ~Ko je bil
3331 SimnuS, V   |        prisojniški, kdo je zatajil oboje? Tvojega brata, ki je stradal, so
3332 KrcmEl, V   |                   bil pokopan v mlaki pod tvojim hlevom. Lahko noč, krčmar
3333 KrcmEl, III |                   dolgo pot. S teboj in s tvojimi bi se ne meril rad. Tisti
3334 KrcmEl, I   |                 vesel. Zdaj pa se poti in ubija, pa ni nič ne na tem koncu,
3335 KrcmEl, IV  |                    Žal mi je, da ga nisem ubil; ubiti sem ga mislil. –
3336 DvehMl, V   |                   ta večer v to izbo, vsa uboga in objokana – kako bi jo
3337 KrcmEl, IV  |                  prosil cigana. ~Cigan je ubogal in krčmar si je ovil cunjo
3338 DvehMl, IV  |                boš prav ravnala in če boš ubogala. Culo vrzi tja, v kot, zavihaj
3339 KrcmEl, V   |               nisi bal ne Boga, ne greha? Ubogega popotnika te je strah, cigana,
3340 SimnuS, IV  |                  bodi, o Bog, da se je na ubogem mojem telesu razodela tvoja
3341 KrcmEl, IV  |                    da se je gostom smilil ubogi krčmar, ki je bil ves pôten
3342 DvehMl, VI  |             senožet. Močna si, pripravna, ubogljiva – ali vse to ni poglavitno.
3343 KrcmEl, II  |               hujši od tatvine, požiga in uboja. ~Gostje so ga veselo pozdravili,
3344 DvehMl, II  |              iskat bogastva; trpljenja in uboštva gre iskat in v izobilju
3345 DvehMl, II  |                    Kaj ne bi rajši ostal? Uboštvo in žalost je tukaj, ali
3346 DvehMl, IV  |             radosti. ~"Jokala si ves dan, ubožica, še vse rdeče so tvoje oči.
3347 SimnuS, IV  |                 od nekdaj in se je slavno ubranilo mnogoterim izkušnjavam;
3348 KrcmEl, I   |                  in nas tolaži, dokler ne učakate nove zarje." ~"Blede se
3349 SimnuS, V   |                  od gosposke do gosposke; učenjaki so rešetali nad menoj, krhala
3350 KrcmEl, II  |           zavzdihnil. ~"Saj to je! Preveč učenosti je v meni, to me je zvrnilo.
3351 DvehMl, IV  |                 pa ji je očitala in jo je učila: "Nikar ne bodi tako lena
3352 SimnuS, III |                 ali se v Prisojnici niste učili katekizma? Le lepo in zložno
3353 KrcmEl, III |                klin za klinom. Veja se je udajala in zibala. Oklenil se je
3354 DvehMl, VI  |                 bolela več žal beseda, še udarca, zdi se mi, da ne bi čutila.
3355 KrcmEl, III |                 prerezal vrv; zamolklo je udarilo truplo v travo. Ali v svoji
3356 DvehMl, IV  |                   rekla Hanca. "Še psa ne udarim, dokler me ne ugrizne, ljudje
3357 KrcmEl, III |             oklenil pod pazduho. ~"Tak pa udarimo, tak le po njem," je vzkliknil
3358 KrcmEl, VI  |                 vsaj veš, kam da je treba udariti, čeprav si preslabo udaril.
3359 KrcmEl, I   |                  in okorno; noge so se mu udirale v zemljo do kolen. Ali kakor
3360 SimnuS, VII |               prsih, opletala se je okoli udov kakor močna vrv. Najprvi,
3361 KrcmEl, V   |              našle niso. ~"V zemljo se je udrl, saj ni bil človek!" je
3362 KrcmEl, III |             klaftro globlje. Zemlja se je udrla in sedel je nenadoma in
3363 SimnuS, II  |                 se mi noge za ped globoko udrle v tla. Zdaj pa moje roke
3364 KrcmEl, V   |           antikrista!" ~"Do antikrista!" ~Udrli so v hišo, prebredli so
3365 KrcmEl, IV  |                 je iskra planila, je bila udušena. Za Martinovo hišo samo
3366 SimnuS, VII |                vsi svetniki – še po smrti uganja hinavščino in ne privošči
3367 KrcmEl, V   |                   kraju, krčmar Elija, ne uganjaj burk! Prinesi še drugo in
3368 SimnuS, III |                  kakor bi jih paglavec ne uganjal? Če postav ne poznaš, čemu
3369 SimnuS, IV  |                Kakšne predpustne burke pa uganjate?" je kričal. "Stavite mlaje
3370 SimnuS, III |                  Ali se ti je zmešalo, da uganjaš take reči, kakor bi jih
3371 KrcmEl, I   |              poželjivo. ~Večerna zarja je ugašala za prisojnim hribom, tiha
3372 SimnuS, VII |                  vojščaki. ~"Lepo reč smo ugenili, lepo in čedno reč!" je
3373 KrcmEl, V   |                peroti ga nesejo, ne da bi ugibal. Moje noge so kakor vranje
3374 KrcmEl, V   |                  nenadoma vzdramile in so ugledale temno in trdo skrb. ~"Čegava
3375 SimnuS, III |                postavi. ~Ko sta se vojski ugledali, se je vzdignil na obeh
3376 DvehMl, II  |                   kakor gredo drugi in če ugledava priljudno krčmo, stopiva
3377 KrcmEl, III |                   povrne. Vse polje mi je ugrabil, vsaj leho mi bo pustil." ~
3378 DvehMl, IV  |                   ne udarim, dokler me ne ugrizne, ljudje pa so hujši od živine!
3379 KrcmEl, II  |                 se ne izprehodil? Delo mi uide tako malo kakor smrt! Tukaj
3380 KrcmEl, III |                  rib najbolj neumna riba: ujame se celo na prazen trnek. ~
3381 DvehMl, II  |                  je vzkliknil. "Ali nisva ukala, ko sva se napravljala na
3382 SimnuS, II  |                   narejene, da bi človeka ukanile, pa so ukanjene same, zahvaljen
3383 SimnuS, II  |                 bi človeka ukanile, pa so ukanjene same, zahvaljen Bog! – Le
3384 SimnuS, I   |                   se je pokrižal. ~"Če je ukaz tak, da potujemo, pa potujmo!
3385 DvehMl, I   |                 kakor so mi zdajle zvezde ukazale – prodam tisto revščino
3386 KrcmEl, IV  |                 dalo, ta pa bi zmerjal in ukazoval." ~Prisopel je kmet s polnim
3387 KrcmEl, IV  |                 večer so prišli orožniki, uklenili so ga in ga gnali skozi
3388 KrcmEl, VI  |                  upognjeni, roke na hrbtu uklenjene so romali farani osojniški
3389 SimnuS, VI  |                 držati telo, ampak kdo bi uklepal dušo? Ne vidi je človek;
3390 KrcmEl, I   |                 Kajti rekel je: 'Vate sem ukopan, zemlja, mati moja; kakor
3391 DvehMl, II  |              tisto ped zemlje nikoli več. Ukoreninil se je vanjo z vsem srcem
3392 SimnuS, VII |            potipal. Noge so mu bile kakor ukovane, in ko je stopil, da bi
3393 DvehMl, VIII|                bilo, za žganje še bo," je ukrenil. Tako je šel in si je kupil
3394 KrcmEl, V   |                 ura je, kadar se ploha že ulije. Tako je bilo zmerom z menoj,
3395 DvehMl, VIII|                   pihal. ~"Da bi se le ne ulilo to noč," je pomislil Pavle
3396 DvehMl, VII |                 bratje so mi!" je rekel. ~Umazani, razcapani, napol pijani
3397 DvehMl, IV  |              ognjišču je bila skladovnica umazanih posod. ~"Mnogo jih je pač
3398 DvehMl, VI  |                  v kuhinjo. Mana se mu je umeknila in je vsa osupla strmela
3399 KrcmEl, IV  |                 da bova sama. Nikar se ne umikaj, nimam biča s seboj." ~"
3400 KrcmEl, V   |           posteljo: Glej, sin, tvoja mati umira! Jaz pa bi se ne razjokal?" ~"
3401 DvehMl, II  |             poslednji uri jo pozdravljajo umirajoče oči. Vsem tistim, ki so
3402 KrcmEl, I   |                   je večerno zarjo, ki je umirala in tedaj mu je bilo pri
3403 SimnuS, VI  |               preden je ne najde, bi bilo umiranje hudodelsko početje ... Kaj
3404 SimnuS, I   |                  ga obtožili, da je hotel umirati kraj ceste. ~"Čemu pa se
3405 SimnuS, VIII|                   ali na ono?" Nato se je umirilo, pa je spet začelo: "Počakajmo
3406 DvehMl, III |                 jih nihče poslušal ni, so umolknili. ~Pozno je stopil Pavle
3407 SimnuS, I   |                let, se mu hrbet krivi, mu upadajo lica. Tudi meni se je tako
3408 KrcmEl, II  |                   mi to povedal! Veruj in upaj, kakor jaz upam, pa boš
3409 KrcmEl, I   |              sanjajo, njega kličejo, nanj upajo; meni pa se le vse zdi,
3410 SimnuS, VII |                    gledale so, pa si niso upale pogledati. ~Župan prisojniški
3411 KrcmEl, II  |                  Veruj in upaj, kakor jaz upam, pa boš vesela. – Adijo,
3412 DvehMl, V   |                   kakor da se ni nikoli z upanjem in s tolažbo upijanil. Nič
3413 DvehMl, IV  |                  da pojdeš! Če si sama ne upaš, pojdem s teboj!" ~"Saj
3414 KrcmEl, V   |                bolnim korakom in bi se ne upehal! Kam je izginila vsa ta
3415 KrcmEl, V   |                 omotici ga je spreletelo: upihni luč! – Upihnil je luč in
3416 KrcmEl, IV  |                  Luč ga je skelela v oči, upihniti pa je ni maral. ~"Da bi
3417 DvehMl, V   |             nikoli z upanjem in s tolažbo upijanil. Nič ne bom iskal, tudi
3418 KrcmEl, V   |               namenil prezgodnji paradiž. Upijanim ga, si rekel, zaspal bo
3419 DvehMl, V   |                   nanj! – Ampak preden se upijaniva, bodi vse razloženo! Jaz
3420 DvehMl, I   |               sodba je in kajžar se ji ne upiraj." ~"Zatorej praviš, da se
3421 KrcmEl, I   |               imamo, kaj bi se še nadalje upirali in pehali!" ~Take besede
3422 KrcmEl, III |                Ali bi se izplačalo, da se upiramo in prerekamo? Na tej zemlji
3423 KrcmEl, III |             Grajžarjevo hišo in domačijo. Upnik sam, krčmar Elija, je spravil
3424 KrcmEl, V   |              zgodaj, da sem časih v mraku upognil glavo ter snel klobuk pred
3425 KrcmEl, VI  |                 procesija v hrib. Do pasú upognjeni, roke na hrbtu uklenjene
3426 DvehMl, V   |               tako!" je rekel Pavle in je uprl lica v dlani. "Ona je otrok,
3427 KrcmEl, III |                   tej zemlji so se kmetje uprli nekoč, pred sto in sto leti.
3428 KrcmEl, II  |               prav tako prečudno gibek in uren je bil njegov jezik. ~"Izmed
3429 KrcmEl, V   |                   licih je čutil roso. ~Z urnim korakom je hitel v dolino
3430 KrcmEl, V   |                  Saj nisem babjeveren. Na uroke ne verujem in ne na coprnice.
3431 SimnuS, I   |                  zemlja že za ped globoko usedla pod njegovimi nogami. Ko
3432 KrcmEl, II  |                 so se brez konca in kraja usipale tako robate in kosmate kvante,
3433 KrcmEl, III |                  Grabež se je navsezadnje usmilil in je posegel v kot. ~"Na,
3434 DvehMl, V   |               hudega petdeset na dan!" ~Z usmiljenim očesom ga je pogledal Lojze. ~"
3435 SimnuS, II  |               dolgih tožbah in zmotnjavah ustanavljali mejo med osojniško in prisojniško
3436 DvehMl, III |                   brez posla. To sva zdaj ustanovila, pa reciva zbogom vsem nevšečnostim
3437 SimnuS, IV  |              povelja! Postava je postava, ustanovljena od Boga, ti pa si človek,
3438 DvehMl, III |              strani; nikjer se niso dolgo ustavile in nikjer niso bile vesele.
3439 DvehMl, VII |                   in je smrčal z odprtimi ustmi; le še troje popotnikov
3440 KrcmEl, VI  |               Elija je bil že pristavil k ustnicam, pa je zalučil kozarec na
3441 DvehMl, VII |                truden. ~"Ne vem, če bi ti ustregel s svojim prenočiščem," je
3442 KrcmEl, I   |                    kakor da jo je bil Bog ustvaril za dom in radost svojim
3443 DvehMl, I   |                    kakor sva midva mlada; ustvarjena sta kakor midva, jesta in
3444 DvehMl, VI  |                 deklo, tvoje srce ni tako ustvarjeno." ~Mana je odgovorila: ~"
3445 DvehMl, II  |                  v veselo družbo; smeh je utihnil. ~"Ni prijetno življenje
3446 KrcmEl, III |                 Pili so. V prvo kapljo je utonil strah, v drugo je utonila
3447 KrcmEl, V   |                  se je vzdignila, ali kam utopila? Kakor da jo je slana vzela
3448 SimnuS, V   |                 njenih besed v črno tinto utopljen, na rjasto pero nasajen;
3449 SimnuS, VI  |                   Ob takem ravnanju so se utrudili tudi pravičniki sami in
3450 DvehMl, III |                  rekel Pavle; tako je bil utrujen, da se mu še smejati ni
3451 KrcmEl, III |                   besede, ali šle so mimo ušes, kakor gre veter: govorile
3452 SimnuS, VI  |      prisojniškega biriča grdo stresel za ušesa. ~Ob takem ravnanju so se
3453 KrcmEl, I   |                   pa so bili zlovoljni in užaljeni. ~"Kaj smo storili, da nas
3454 KrcmEl, II  |                   kakor da je ugledal tam užaljeno sestro. Lehe še niso bile
3455 DvehMl, V   |                     je vzkliknil. "Preden užijem tisto sramoto, rajši poginem,
3456 DvehMl, V   |                 bi čevlje, veliko jeze bi užil, opravil pa ne bi nič. So
3457 DvehMl, IV  |          preromala in veliko bridkosti že užila; trudna sem!" je rekla. ~"
3458 SimnuS, II  |                  tam, kjer ni živel in da uživaj miloščino tam, kjer je ni
3459 SimnuS, V   |                 je pravica, jo bomo enako uživali!" ~Brž sta poslala župana
3460 KrcmEl, VI  |                  gostje. Ali Elija jih ni vabil, tudi jih ni prijazno pozdravljal,
3461 DvehMl, I   |                 njimi!" je rekel Pavle. ~"Vabili so naju; pojdiva!" ~Roko
3462 SimnuS, VIII|                 ob kolovozu; noge so bile vajene in so mu same kazale pot.
3463 KrcmEl, III |         steklenico in je točil po vrsti z vajeno roko. Nad vse mere je bil
3464 DvehMl, I   |                   kajžarjeva hči! Zato je vajina ljubezen greh, pred Bogom
3465 SimnuS, VI  |                 najini oblasti, tudi ne v vajini, župana, temveč v božjih
3466 DvehMl, VIII|                  ko nista vedela, da je v vajinih srcih. Blagor vama!" ~Vesel
3467 SimnuS, V   |                     Biriča, verno pazita, vajinim rokam je izročen!" ~"Da
3468 KrcmEl, V   |                      Črna procesija se je valila v klanec jadrno kakor povodenj. ~"
3469 SimnuS, I   |                 teh lepih krajev. Zeleni, valoviti holmi, v daljavi temni gozdovi,
3470 DvehMl, V   |                 vsaj ne skrbi. Ona veruje vame in v mojo srečo; ne mogel
3471 KrcmEl, II  |              izmed nas bi se bahal, da je varen pred grehom? Srce ne ve,
3472 SimnuS, III |                   Le dobro ga primita ter varno ga držita! Če se mu na tej
3473 DvehMl, V   |                  Ona je otrok, jaz pa sem varuh njen; tako je. Ali bo ona
3474 SimnuS, VI  |                 sta se okrenila do spečih varuhov in sta vzkriknila obadva
3475 DvehMl, II  |                 poprej. ~Sešla sta se pod vasjo, kakor sta se bila domenila.
3476 KrcmEl, I   |                   dalje. Kajti rekel je: 'Vate sem ukopan, zemlja, mati
3477 DvehMl, III |                    Ali veš, koliko jih je včerajšnji dan v tem bogatem mestu
3478 KrcmEl, I   |                 na pravo pot, je ob lepih večerih slonel ob oknu ter se oziral
3479 DvehMl, VII |           zakajeno luknjo, kjer kosijo in večerjajo njegovi tovariši in bratje;
3480 DvehMl, VII |                 pa še celó ne!" ~"Pojdiva večerjat, saj se že mrači," ga je
3481 SimnuS, VI  |                  v teh kasnih dneh, v teh večernih urah; in tako se ji godi,
3482 KrcmEl, I   |                nebu je pogledal, videl je večerno zarjo, ki je umirala in
3483 KrcmEl, I   |                nam bili tolažba, ampak še večja tolažba nam je bila njegova
3484 KrcmEl, I   |            ugledal njegov slavni grad, to večno trdnjavo slovenskega naroda
3485 KrcmEl, VI  |                   trenotek fantu, smrt in večnost starcu! Kakšen je kruh in
3486 DvehMl, VIII|                   misli vsekrižem in niso vedele kam, tudi noge se niso zmenile,
3487 KrcmEl, I   |              greši, ne da bi srce njegovo vedelo za greh. Bog jim bodi milosten!
3488 DvehMl, V   |               nehanja, ko sami prav dobro vedo, da ne bodo našli ničesar.
3489 DvehMl, IV  |                  zafrečkajo prezgodaj. Ne vedó, kaj nosijo na dlani, kakor
3490 KrcmEl, III |                bomo čakali, da nam izpije védomec še to zadnjo kapljo krvi?
3491 DvehMl, III |                     III  Lilo je kakor iz vedra, ko je Pavle zadel svojo
3492 SimnuS, II  |                  odgovoril birič. ~Zmerom vedrejši je bil županov obraz. ~"
3493 SimnuS, III |                 pa se preliva v korcih in vedrih in žile, še tako polne,
3494 KrcmEl, IV  |                 za plačilo pa ga je cigan vedril in tolažil. ~"Nič se ne
3495 KrcmEl, V   |                 domovini!" ~"Predolgo sva vedrila. Še tri ure morda, pa bo
3496 KrcmEl, IV  |                 napotil proti domu s tako vedrim obrazom in mirnim srcem,
3497 KrcmEl, IV  |                 Prisopel je kmet s polnim vedrom. ~"Kaj pa ta stoji in zijá?
3498 KrcmEl, I   |              praznijo posli in popotniki, vegasta streha se vam podira nad
3499 KrcmEl, II  |             spoznal cigana po glasu in po vegasti hoji. ~"Nikar se ne pehaj;
3500 SimnuS, IV  |                  je vzdramil silen vik in vek. Prikazal se je župan osojniški
3501 DvehMl, VI  |                   v hiši toliko vrišča in veka, da so gledali sosedje na
3502 KrcmEl, III |                  ti v srcu odleže. Kdo bi vekal in obupaval, dokler je še
3503 KrcmEl, V   |              kakor vranje peroti – tja mi velevajo, kjer je malodušnost in
3504 DvehMl, IV  |               napotila tja, kamor je list veleval. ~Prišla je v visoko, čisto
3505 SimnuS, IV  |                 ukazala in kakor bi pismo velevalo, tako bi storil!" – – Tako