Part, Chapter

3506 SimnuS, IV  |                preko ceste pa se je bočil veličasten lok, z zelenim smrečjem
3507 KrcmEl, I   |                 petek, ali nismo opravili velikonočne spovedi?" ~Tako so govorili
3508 SimnuS, IV  |               velja pravica, ki otroku ni veljala! Pa kaj je bilo vmes, pa
3509 DvehMl, III |                 človeško, temveč da kriče venomer in vsi hkrati, kakor legijon
3510 KrcmEl, III |        pripoveduje, kako je bila siromaku vera poplačana in kaj da je napravil
3511 DvehMl, II  |                cvilil pes in je grizel ob verigi. ~"Povrnem se kmalu," je
3512 DvehMl, VI  |                  si me zastrašila; jaz pa verjamem njemu, ne tebi, in se nič
3513 KrcmEl, II  |                 hude čase, mi pa mu nismo verjeli. Zdaj je v grobu, Bog mu
3514 KrcmEl, III |                konec? Nikoli ga ne bo, le verjemite. Kar je sojeno, je sojeno.
3515 KrcmEl, IV  |                 tehtnico in moj spomin je verna knjiga, ki se nikoli ne
3516 KrcmEl, I   |                 živeli?" je vprašal svoje verne farane. "Med vami sem bil
3517 SimnuS, VIII|                  da je; in če bi le samim vernim kristjanom dodeljen bil
3518 KrcmEl, II  |                    kdor bi mi to povedal! Veruj in upaj, kakor jaz upam,
3519 KrcmEl, V   |                   babjeveren. Na uroke ne verujem in ne na coprnice. Cigan
3520 DvehMl, I   |                 mislila nate in se ne bom veselila in ne bom oblekla židane
3521 SimnuS, IV  |                   in je posvaril biriča z veselimi očmi; oči so rekle: ~"To
3522 DvehMl, I   |                 Ali tádva svatujeta in se veselita, nama pa je do solz od same
3523 KrcmEl, III |          veseljačimo hujše, nego smo prej veseljačili, ne lenarimo bolj, nego
3524 KrcmEl, III |                čudili in so rekli: Saj ne veseljačimo hujše, nego smo prej veseljačili,
3525 KrcmEl, I   |             dokler ne zaloti uboge doline vesoljna revščina in lakot. Ko je
3526 SimnuS, III |               vsak zase preudarila, da bi vesoljni tepež ne obrodil drugega
3527 SimnuS, VIII|             peljal v mesto, da bi opravil vesoljno izpoved. Preden se je vračal,
3528 KrcmEl, I   |                   prešteval domove, kakor vesten rubežnik. ~"Tam so Kovačevi –
3529 KrcmEl, I   |                 da je sapo zatajevala; ne vetrca ni bilo od nikoder. Malo
3530 KrcmEl, V   |                  iz pogorišča in je šel z vetrom proti severu. Pod hišo pa
3531 KrcmEl, VI  |                    Potnik ni trčil; kakor vešča v grmu je izginil v noč
3532 KrcmEl, I   |              omahujoče, blodno frfotajoče vešče so se razkropili po dolini;
3533 DvehMl, I   |             veseli svatje so prihajali iz veže, hladit si obraz; razgreti
3534 KrcmEl, V   |                   je luč in je pobegnil v vežo ter mimo gnojnice za hišo
3535 SimnuS, I   |        petintrideset let in dalj, da niso videle tistih krajev moje oči ...
3536 KrcmEl, II  |                 se majó, gospodarji pa ne vidijo razpok, temveč vriskajo
3537 SimnuS, VII |                zavrnil osojniški. "Vsi ga vidimo, ker imamo vsak po dvoje
3538 DvehMl, II  |                  žalila." ~"Da se še kdaj vidiva bolj vesela." ~"Bog bo dal." ~
3539 SimnuS, III |                 so gledali temno in so si vihali rokave, ženske so kričale,
3540 KrcmEl, I   |                 so jo zložni hribi čuvali viharjev; na prisojnih rebrih so
3541 DvehMl, VII |                    po ravnih cestah in po vijugastih ulicah. Pavle ni več vedel,
3542 SimnuS, IV  |                   pa ga je vzdramil silen vik in vek. Prikazal se je župan
3543 KrcmEl, V   |                Elija. Silen črn dim se je vil iz pogorišča in je šel z
3544 DvehMl, II  |                 skozi hladno samoto se je vila cesta. Šla sta počasi, obadva
3545 SimnuS, VII |                    kakor bele rjuhe so se vile megle pod hribom. ~Pravičniki
3546 DvehMl, VIII|                 kupil žganja za poslednje vinarje. Ker je bil lačen, mu je
3547 KrcmEl, I   |              komaj se je postrani ozrl na vinograd, pa je zorelo grozdje. To
3548 KrcmEl, I   |                rebrih so se razprostirali vinogradi, na osojnih pa so se vzpenjali
3549 KrcmEl, III |               polnoč?" ~Ni se vzdramil iz vinske omotice, ali obšel ga je
3550 KrcmEl, III |                   pijanimi očmi ugledal v vinu zaklad in čudež. ~"Ali še
3551 DvehMl, IV  |                   razbrskano. Na steni je visela obleka tako nagosto, kakor
3552 KrcmEl, I   |              razbojniku, ki je prosil pod vislicami za harmoniko, da bi si zagodel
3553 KrcmEl, IV  |                   je gorel na rebri kakor visok kres; nihče ga ni gasil,
3554 SimnuS, IV  |                 bi zdajle ne stale tam te visoke vislice, da bi pod njimi
3555 SimnuS, IV  |                   farno cerkvijo so stali visoki mlaji, preko ceste pa se
3556 SimnuS, VII |                  sence, rosa je puhtela v višave. Polagoma in počasi je mežikalo
3557 DvehMl, VII |               skozi dim in trušč: ~"Nemoj više!" ~Govorica ni bila domača,
3558 KrcmEl, III |                prepevaje po strmem klancu vkreber. ~Cigan se je zasmejal,
3559 SimnuS, I   |               Čemu bi me zdaj še po svetu vlačili, ko je pot dolga in vožnja
3560 DvehMl, III |                   zaprle. Še preden se je vlak premaknil, je bil vzduh
3561 KrcmEl, II  |                   je zgrabil s pestjo kos vlažne prsti. Takrat mu je segla
3562 DvehMl, VIII|                  zgodnje jutro, hladno in vlažno. Pavle je posegel v žep
3563 DvehMl, VI  |               čelo, od očesa dol pa se je vlekel preko lica tenek krvav curek.
3564 SimnuS, IV  |                   veljala! Pa kaj je bilo vmes, pa kaj je bilo tistih štirideset
3565 KrcmEl, II  |                   gledal, da se še les ne vname; povodnji se ne bom upiral,
3566 SimnuS, VII |                  ta nadloga. Prepir se je vnel od fare do fare, biriči,
3567 SimnuS, VII |                Ali ti si rekel, da si naš vodnik, pa bodi!"  Kolikor bližja
3568 KrcmEl, III |                   konja, ki vleče vodo iz vodnjaka: zmerom v kolobarju, zmerom
3569 KrcmEl, III |                 črne vrane in daleč je še vojske čas." ~Potnik se je vzdramil,
3570 KrcmEl, V   |                omahljivo je bilo, še pred vojsko premagano. – O bratje, ki
3571 KrcmEl, V   |              Prišel si, kakor zmagoslaven vojskovodja, pogledal si v dolino pa
3572 DvehMl, V   |                   Še zoper kugo se človek vojskuje, zoper lakoto se ne more.
3573 KrcmEl, I   |              mislite, ki ste jim po svoji volji posteljo postlali." ~Farani
3574 SimnuS, IV  |               nadvse prijetno. Ali sladki vonj ga je omamil, zazibalo in
3575 DvehMl, III |                  dolgo. Lojze je skočil z vozá, Pavle za njim, nato sta
3576 SimnuS, I   |                    Na občinske stroške se vozari sem, jedel bi občinski kruh,
3577 SimnuS, VII |                 je nadloga sama zavozlala vozel, tako ga je tudi sama razvozlala.
3578 DvehMl, VII |                 se mu je zasanjalo, da se vozi z urno barko preko morja.
3579 DvehMl, V   |               morje. Žejni in lačni bi se vozili osem dni in noči, ampak
3580 SimnuS, I   |                   no nalagajo na gosposke vozove, temveč med vreče, sodove
3581 DvehMl, II  |               železnice.  Sama sta bila v vozu do druge postaje; obrisala
3582 KrcmEl, I   |                   senco toneči, ter da mu voščijo lahko noč; in zdelo se mu
3583 DvehMl, III |                   je konec nekoč, tudi te vožnje bo," je rekel in je stoje
3584 DvehMl, I   |                 Tam v Ameriki, tam nič ne vprašajo, če si kajžarjev, ali če
3585 KrcmEl, IV  |              prisodil, tistih pet let. Še vprašali ga niso, pa je rekel: Žal
3586 SimnuS, V   |                 nad Šimnom, ki je pravico vpraševal za kruh, namesto za besedo. ~"
3587 KrcmEl, IV  |                   Kako je zdravje?" so ga vpraševali. ~"Bi že bilo. Ampak za
3588 DvehMl, I   |                 več kajžarjev sin, tam ne vprašujejo več, čegav si. Kmalu pridem
3589 SimnuS, III |                štirimi konji in s srebrno vprego: ali bi ga suval čez mejo,
3590 SimnuS, IV  |             ukazal služabnikom, da naj mu vprežejo dvanajstero belcev pred
3591 DvehMl, VII |                      Zares je dobil Pavle vprvič, vdrugič in vtretjič. ~"
3592 KrcmEl, I   |                šli, pa niso vedeli, če se vračajo od žegnanja, ali od svatbe,
3593 KrcmEl, III |                  daj, da bi ti nekoč tako vračevali, kakor daješ," mu je odgovoril
3594 KrcmEl, VI  |                 vrt pogledat. Toči mi!" ~"Vrag ti bo točil!" je vzrojil
3595 KrcmEl, VI  |           poslušali in so se križali. ~"Z vragom samim pije in trka. Bog
3596 KrcmEl, V   |            odkoder bo dišalo po trohnobi. Vran duha mrhovino čez hribe
3597 KrcmEl, III |               zmerom letajo nad goro črne vrane in daleč je še vojske čas." ~
3598 KrcmEl, V   |                ugibal. Moje noge so kakor vranje peroti – tja mi velevajo,
3599 SimnuS, II  |               kakor grešnik za cerkvenimi vratmi, so nam poslale oblastnije,
3600 KrcmEl, I   |                   krčmarjev črni plašč do vratú zapét in da mu sega do gležnjev. ~
3601 KrcmEl, III |                  hiša pojde; veter, ki bi vrbovega lista ne splašil, bo vzdignil
3602 DvehMl, V   |                 sporočil: da imaš premalo vreč za vse cekine in da bo kmalu
3603 KrcmEl, I   |                 take milosti nikakor niso vredni in da so je bili deležni
3604 SimnuS, II  |                   da je, zato ker ni bilo vredno prepira. Le najstarejši
3605 DvehMl, VIII|                   Ženska je sama prinesla vrelega čaja, kruha in slanine. ~"
3606 SimnuS, II  |                   pa je bilo otrok, ki so vreščaje spremljali nadlogo in njene
3607 KrcmEl, I   |                 je bil izpraznil že troje vrhanih bokalov, še preden se je
3608 SimnuS, V   |                  razbojniku prisojniškemu vrhano skledo prašne večerje. "
3609 SimnuS, V   |             sojeno, dokler ne izpregovori vrhovna pravica, ki sem jo poklical
3610 SimnuS, VIII|                   kasneje pa je prišlo od vrhovne oblastnije debelo pismo,
3611 DvehMl, II  |                   vesel in prešeren, kdor vriska brez skrbi, potegne rdečo;
3612 DvehMl, I   |                 zdaj pa sva izpregledala, vriskaje pojdeva do konca; in za
3613 DvehMl, I   |                  ko so oni vriskali; zdaj vriskajva z njimi!" je rekel Pavle. ~"
3614 DvehMl, I   |             svetle in polne, prepevalo in vriskalo je preko doline. ~Pavle
3615 KrcmEl, III |                  celó. ~V nedeljo ni bilo vriskanju in prepevanju ne konca ne
3616 DvehMl, VI  |             službo, je bilo v hiši toliko vrišča in veka, da so gledali sosedje
3617 DvehMl, II  |              koliko se jih vrne? Morda se vrnejo, kadar so betežni starci,
3618 DvehMl, I   |                   so šle v svet, pa so se vrnile z doto; kolika bo šele moja
3619 DvehMl, IV  |               Hanca je šla in je prinesla vročega čaja in maslenega kruha. ~"
3620 SimnuS, III |                  njima. ~Šimen je spal na vročem kamenju; na eni strani je
3621 SimnuS, IV  |         današnjega dne? Da bi spravil ves vroči pot, kolikor sem ga potočil,
3622 DvehMl, VII |                   klatila po mestu ob tej vročini, ti pa še s culo na hrbtu?
3623 KrcmEl, II  |                   čakam. Na nas vse pride vrsta; nate je prišla najprej,
3624 KrcmEl, I   |                 ki so se veseli in bahati vrstili ob cesti; bele hiše, rdeče
3625 SimnuS, I   |                  mesta; vse se je čudežno vrstilo in izpreminjalo pred njegovimi
3626 KrcmEl, I   |                   mežikajo bele hiše izza vrtov ter da mu prigovarjajo: "
3627 KrcmEl, I   |                   je spustila na njive in vrtove. Tedaj se je oglasila pesem
3628 SimnuS, V   |                   pretvarjal, lagal je in vrtovičil, ampak postava ga je spoznala
3629 KrcmEl, V   |                   sem ti povedal zgodbo o vrvi in o cekinih. Zato si mi
3630 DvehMl, IV  |                   in če boš ubogala. Culo vrzi tja, v kot, zavihaj si rokave
3631 KrcmEl, II  |               grenko v svojem srcu, da se vrši velik greh, hujši od tatvine,
3632 SimnuS, V   |                 posvetovanja, kakor se je vršilo tisto noč. Večerna zarja
3633 DvehMl, V   |                   Obglodal si kost, pa jo vržeš stran; tako stori vsak spodoben
3634 DvehMl, IV  |                    rdeči in pisani, krila vsakdanja in pražnja, predpasniki
3635 DvehMl, II  |                  jih, ki jim je prežganka vsakdanji kruh. Če strada in hrani,
3636 SimnuS, III |          sključeno teló in noge, ki so ob vsakem koraku odpovedávale, ter
3637 DvehMl, VII |                 poslednja nadloga. Ali ni vseeno, če se začne nocoj, ali
3638 KrcmEl, V   |                 je žalost in smrt. Skoraj vselej se je zgodilo, da sem se
3639 KrcmEl, V   |                visoko, kakor večna bakla. Vsenaokoli do pol ure hoda pa so švigale
3640 DvehMl, III |                 razumel njegove govorice. Vsenavzkriž so govorili, razumel pa
3641 DvehMl, II  |                 je stopila vesela družba; vsevprek so govorili in smejali so
3642 KrcmEl, I   |           zategadelj, ker bi bili drugače vsled svoje lenobe in malobrižnosti
3643 DvehMl, V   |                  ne bi nič. So ljudje, ki vstajajo navsezgodaj, begajo po ulicah
3644 DvehMl, VII |                  pa je tebe klical, da se vtikaš v reči, ki te nič ne brigajo?
3645 DvehMl, VII |                  Pavle vprvič, vdrugič in vtretjič. ~"Zdaj pa izgubim," se
3646 DvehMl, IV  |                 Hanca. "Le eno blazino ti vzamem in si jo položim na tla.
3647 KrcmEl, VI  |                storili. Prišli smo, da si vzamemo domovino, ki je naša od
3648 DvehMl, VIII|               VIII  Še preden se je Hrvat vzbudil, je Pavle tiho vstal, oblekel
3649 KrcmEl, I   |                 pod težko gomilo in se bo vzbudilo šele na sodni dan. Kakor
3650 DvehMl, VI  |                 ne zadevaj nikamor, da ne vzbudiš gospoda, ki spi v oni izbi!" ~
3651 KrcmEl, VI  |                  in ne slišal. Prah se je vzdigal na cesti pod hribom in se
3652 KrcmEl, VI  |          pogovarjava, kakor stara znanca! Vzdigni kozarec in trči, nevšečnost!" ~
3653 KrcmEl, III |              bridkost, iz tretje že se je vzdignilo sladko veselje. V nobenem
3654 KrcmEl, I   |                 je nagnil glavo. ~"Dajte, vzdignite mi vzglavje, da ga vidim,"
3655 DvehMl, I   |                 ki jih ni občutil? Koliko vzdihov že spustila k zvezdam, ki
3656 KrcmEl, IV  |                   si je obvezal glavo, je vzdihovaje vstal. ~"Zdaj pa me še podpri,
3657 SimnuS, VIII|                   če je bilo okno odprto. Vzdihovalo pa je: "Ali na desno, ali
3658 DvehMl, IV  |                   roke gibljejo in nič ne vzdihujem. Ali čemu zmerjajo, ko jih
3659 DvehMl, I   |                   ne prelivamo solz in ne vzdihujemo, naše pesmi slišijo zvezde
3660 KrcmEl, III |              žalosten obraz in je tolažil vzdihujočega s prijazno besedo. Največkrat
3661 DvehMl, VII |                    ali časih nas opolnoči vzdramijo stražniki, in če tistih
3662 KrcmEl, II  |                govorili so tiho, da bi ne vzdramili matere, ki je spala v mali
3663 DvehMl, II  |                  bili razgreti od težkega vzduha in od vina. Sami popotniki
3664 DvehMl, VII |                  ramo. ~"Glej, culo so mi vzeli." ~Hrvat je v poluspanju
3665 DvehMl, III |                    v sedmih dneh me ne bo vzelo; saj pač to ni bolezen,
3666 KrcmEl, IV  |                   vino se je razlivalo po vzglavju in po rjuhi. Luč ga je skelela
3667 KrcmEl, V   |                   rodil, na cesti sem bil vzgojen in na cesti bom umrl. –
3668 KrcmEl, V   |                   noč, ni se še belilo na vzhodu; ali pihal je že hladni
3669 SimnuS, V   |                   je jadrno bližal, in je vzkliknilo: ~"Razodela se je pravica!" ~"
3670 KrcmEl, I   |                   pljunil na polje, pa je vzklila pšenica; komaj se je postrani
3671 KrcmEl, V   |              vzkriknil Potnik. ~In vsi so vzkriknili za njim: ~"Do antikrista!" ~"
3672 DvehMl, I   |                plotu, na klancu, ki se je vzpenjal v hrib. Pod njima v dolini
3673 SimnuS, V   |              zmerom temneje, zvezde so se vzpenjale višje in so žarko svetile. ~
3674 KrcmEl, I   |            vinogradi, na osojnih pa so se vzpenjali sočni pašniki visoko v planine.
3675 KrcmEl, V   |               zapojem mu kvanto in sad bo vzrastel iz semena ... Ampak, cigan,
3676 KrcmEl, I   |                pehali!" ~Take besede niso vzrastle na njivi zadovoljnosti,
3677 DvehMl, II  |                deževno pokrajino. Mani so vztrepetale ustnice, v njenem srcu se
3678 KrcmEl, II  |                   nad črnimi vejami so se vžigale zgodnje bele zvezde. ~"Zdaj
3679 DvehMl, II  |                   grenkega kruha služit v Westfalijo in v Ameriko – kam jim hlepe
3680 KrcmEl, VI  |               poslušal ciganove kvante in zabavljice. ~Njegova lica niso bila
3681 KrcmEl, II  |                prečudno vesele, bistre in zabavljive so bile njegove oči in prav
3682 KrcmEl, II  |                    Kaj pa me gledate tako zabodeno? Ali si ti moja žena in
3683 KrcmEl, V   |                sam pijanec! In še dalj si zabredel: prej si ubijal močne ljudi,
3684 KrcmEl, V   |                Elija je vstal; siv in ves zabrekel je bil v obraz. Sédel je
3685 KrcmEl, VI  |                pred seboj Grajžarja, tako zabreklega in bledega v obraz, kakor
3686 DvehMl, II  |               jadrno k zemlji, gozdovi so zabučali in ulila se je ploha tako
3687 KrcmEl, III |                  Pa sta jih res neutegoma začela delati. Na tak prečuden
3688 DvehMl, VI  |               ranjeno, da se nikoli ne bo zacelilo." ~Mana je planila. ~"Ne
3689 SimnuS, VIII|                 se je umirilo, pa je spet začelo: "Počakajmo na tem kamenju!"
3690 SimnuS, VIII|                 temveč po pravici se šele začenja. ~Župan prisojniški se je
3691 DvehMl, VII |               odkod jih je bil vzel. ~"Pa začnimo," je rekel Talijan. ~"Zdajle
3692 DvehMl, VII |                cigana oslepariš za cekin? Začniva nocoj, hišo poznam in duri,
3693 DvehMl, IV  |                 Kaj tebi ni dobro?" se je začudila Mana. ~Hanca pa se je zasmejala. ~"
3694 SimnuS, V   |                     je kričal prisojniški zadaj. ~"Goni!" je odgovarjal
3695 KrcmEl, II  |                   da ne boš jokala, kadar zadenem svojo culo na ramo. Lahko
3696 DvehMl, VI  |              vzglavje. Hôdi tiho in se ne zadevaj nikamor, da ne vzbudiš gospoda,
3697 KrcmEl, I   |                  stara leta ob tuje prage zadevali, kaj šele, da bi pomislili
3698 DvehMl, II  |                 Ne jokaj, Mana. Z vodo je zadežilo najino slovo, ni treba,
3699 SimnuS, IV  |                 je v zrak, ker mu je bilo zadišalo nadvse prijetno. Ali sladki
3700 DvehMl, V   |              natanka! Bral sem, da je šla zadnjič v nekem mestu procesija
3701 DvehMl, VI  |                  je odslužila Mana svojih zadnjih štirinajst dni, je imela
3702 KrcmEl, II  |                   vse drugačno. Rad bi še zadnjikrat počival pod to streho, ki
3703 SimnuS, VIII|                 zvonimo z vsemi tremi, da zadobi njegova duša mir, mi pa
3704 KrcmEl, IV  |             prečudno: Grajžarjeva duša je zadobila mir, nihče ga ni več srečal
3705 KrcmEl, III |                glej, ta fara je srečna in zadovoljna, da ji ni enake na svetu.
3706 KrcmEl, I   |                 ustna so se mu nasmehnila zadovoljno in poželjivo. ~Večerna zarja
3707 KrcmEl, I   |             besede niso vzrastle na njivi zadovoljnosti, temveč na gnoju lenobe.
3708 KrcmEl, V   |                   pa bo zarja nad hribom. Zadremaj in počivaj, da boš imel
3709 SimnuS, VIII|              pozna noč in hotelo se mu je zadremati. Ali v tistem hipu ga je
3710 KrcmEl, II  |                   pa bi se tista vrv bila zadrgnila, bi me ne izpustila nikoli
3711 DvehMl, VII |                 brlog, ki je bil tesan in zadušen; ljudje, ki jih je videl
3712 DvehMl, VIII|                  smrt. Sto se jih je lani zadušilo pod zemljo, on je bil med
3713 KrcmEl, III |                 je rekel in je šel, pa je zafrčkal še tisto, kar mu je bilo
3714 DvehMl, IV  |                ljudje srce na dlani in ga zafrečkajo prezgodaj. Ne vedó, kaj
3715 KrcmEl, VI  |             preveč; za noge mi kupi zlate zagležnjice!" ~Elija je pijan zaspal,
3716 KrcmEl, II  |            Potnikov okusil vino, se mu je zagnusilo in porinil je kozarec od
3717 DvehMl, I   |                   vsi po vrsti. ~Godci so zagodli, pari so se vzdignili, Pavle
3718 SimnuS, VIII|             kamenju!" Pomolčalo je, pa je zagodrnjalo: "Da pride pravica, da pride
3719 SimnuS, VII |                  je potrdil prisojniški. ~Zagomazila jima je po krvi ledena zima,
3720 KrcmEl, VI  |              deset let!" ~Starejši je bil zagorel v obraz, njegove roke so
3721 SimnuS, III |               zasmeh, pa ji bodo, mislim, zagradili pot na svojo zemljo. Zakaj
3722 SimnuS, VII |                   te nadloge ter da je ne zagrebejo v našo zemljo!" ~Tudi župan
3723 DvehMl, V   |                 grenka misel, ki se mu je zagrizla v srce, ni izpustila tako
3724 DvehMl, VIII|                 ves vesel pomislil Pavle. Zagriznil je v trdo, od sonca osušeno
3725 DvehMl, IV  |                   vzdramila, je bilo okno zagrnjeno, ali Mana je videla, da
3726 KrcmEl, III |                 je osupnil in strah mu je zahladil v lica. ~"Močno vino točiš,
3727 SimnuS, IV  |                   domislil domovine in je zahrepenel po nji, kakor otrok po materi.
3728 SimnuS, IV  |                 več nosile, le kamenje je zahreščalo pod njimi; in preplašena
3729 SimnuS, VIII|                 je s prstom in je rekel: "Zahvali Boga, da se ne prerekam
3730 SimnuS, V   |              dvoje meric vina. Župana sta zahvalila Boga, da se je vse tako
3731 DvehMl, VIII|                 stopil iz zatohle izbe. ~"Zahvaljena, Mana," je rekel v svojem
3732 DvehMl, IV  |                  je vzkliknila Mana in je zaihtela na glas.  "Saj si res veliko
3733 KrcmEl, I   |                  in tedaj je njegovo srce zaihtelo od bridkosti. Od jutranje
3734 KrcmEl, IV  |               okna. ~Le malokdaj se je še zaiskrilo iz pogorišča. Krčmar je
3735 KrcmEl, III |                  brez dna: neprenehoma je zajemal iz sodov, ki sta jih skrbljivo
3736 DvehMl, II  |             močvirno loko ob potoku. Srce zajoka od bolnega koprnenja in
3737 DvehMl, II  |                   nizka, zatohla in močno zakajena. Pavle in Mana sta sedla
3738 DvehMl, VII |                   bi stopil v tisto črno, zakajeno luknjo, kjer kosijo in večerjajo
3739 DvehMl, VI  |              soseda!" in je šel. ~Mana je zaklenila duri. Pozno v noč je rahlo
3740 SimnuS, I   |                   poslušali, temveč so ga zaklenili v tesno, nepriljudno izbo
3741 DvehMl, III |                   je še z mnogimi drugimi zaklenjen v prostorno ječo. Strop
3742 KrcmEl, IV  |               njem, ampak ponoči so vrata zaklenjena. – Zbogom, ljuba duša, mudi
3743 KrcmEl, V   |                 je zakrohotal, da je okno zaklenketalo.  "O krčmar, o Elija, kam
3744 KrcmEl, II  |                 bil župnik razodel. Kakor zakleta je dolina; hiše se majó,
3745 KrcmEl, IV  |                  poslednji pivec kakor iz zaklete hiše. Edini cigan je sedel
3746 DvehMl, III |            vprašal zaradi tebe, ali kakor zakleto je! Zdi se mi prav zares,
3747 KrcmEl, III |                  do lica. Planil je in je zakričal tako silno, da so ga slišali
3748 KrcmEl, I   |                 vzkliknil mlajši in si je zakril obraz. – ~Veselo petje se
3749 KrcmEl, II  |                  rôdi, zemlja, grešnikom! Zakrkni svoja dojna prsa!" ~Zalučil
3750 KrcmEl, I   |                   res, ali nikoli ne tako zakrknjeni, da bi nas milost več ne
3751 DvehMl, VI  |                 in njegovo srce mora biti zakrknjeno. Ti pa, kako si stala pred
3752 SimnuS, VI  |                 je hudo razljutil ob taki zakrknjenosti; tudi biriča, sama zaspana
3753 KrcmEl, V   |                   na mizo, cigan pa se je zakrohotal, da je okno zaklenketalo.  "
3754 KrcmEl, III |                 napolnila ded in oče, ali zaleglo ni, še za kapljo ne. Tedaj
3755 SimnuS, VIII|                   je koleselj majal in se zaletaval ob kantone. ~Tisti, ki je
3756 SimnuS, IV  |                   izkušnjavam; ni se bila zalezla vanj setev dvoma in prešernosti,
3757 SimnuS, II  |                   in zla beseda nikoli ne zaleže!" ~Tako so se napotili vsi
3758 DvehMl, VI  |                   ga zapodila čez prag in zaloputnila duri za njim?" ~Mana se
3759 KrcmEl, I   |                   zmerom hujše, dokler ne zaloti uboge doline vesoljna revščina
3760 KrcmEl, II  |                   veselo, kakor da je bil zalotil tovariša na cesarski cesti. ~"
3761 KrcmEl, V   |                     Stari Potnik pa se je zamajal do cigana. ~"Ni vstal župnik;
3762 SimnuS, IV  |                 je danes ta dan pol sveta zamajalo! Če je grešnik še tako nedolžen,
3763 DvehMl, V   |                 ni več razločil s svojimi zameglelimi očmi. ~Takrat je občutil
3764 DvehMl, II  |               druge postaje; obrisala sta zameglelo okno in sta gledala z motnimi
3765 DvehMl, VII |                   Pavletu so se oči kmalu zameglile, njegove misli pa so ostale
3766 SimnuS, II  |                  Še meni delaš sitnost in zamero, nadloga!" ~Šimen pa se
3767 SimnuS, VII |                  jim je kakor iznad hriba zamigljalo spoznanje, so molčali osramočeni;
3768 DvehMl, VII |               Vzduh je bil tak, da so oči zamižale, preden so mogle pogledati
3769 DvehMl, VIII|                  misli so se mu zmedle in zamotale, razločil ni več ne kraja,
3770 DvehMl, III |                   pozdravil. "Ves dan sem zamudil zaradi tebe, sirota, ki
3771 DvehMl, II  |                   Pavle, "da železnice ne zamudiva. Če težko nosiš to culo,
3772 KrcmEl, V   |                  najmlajši. ~"Hiti, da ne zamudiš! Predzadnji si izmed tistih,
3773 KrcmEl, III |                 nanjo vrv ter je napravil zanko. Ni še dobro visel, ko se
3774 KrcmEl, I   |                 kakor se nam zdi, tako ga zaobrnemo, ali na desno, ali na levo.
3775 DvehMl, V   |                 se mirno zibale ob bregu; zaobrnila je v širokem kolobarju,
3776 SimnuS, IV  |            Obešenjak roma pod vislice, pa zaokrene oči proti nebu in moli:
3777 KrcmEl, I   |                 bistri ljudje!" ~Ko se je zaokrenil vdrugič, da bi stopil v
3778 SimnuS, VI  |             odpusti!" ~Šimen je molčal. ~"Zapali tresko!" je svetoval osojniški. "
3779 SimnuS, II  |                  od Mejačeve strehe in je zapalila bajto, ki je pogorela do
3780 DvehMl, I   |                 že odlašal – sedel sem na zapečku, ura pa se mi je ustavila
3781 KrcmEl, IV  |                tako blizu ognja, da ga je zapeklo v roke in lica. ~"Gasite!"
3782 DvehMl, III |                Nikar ne dremlji, da te ne zapeljejo v druge kraje!" ~Resnično
3783 KrcmEl, V   |                  izbo cigan. ~"Kaj iščete zapeljivca!" je rekel. "Kaj povprašujete
3784 KrcmEl, VI  |             biserov!" ~"Kaj še?" ~"Zlatih zapestnic imam preveč; za noge mi
3785 KrcmEl, I   |                tujec. Črn plašč, do vratu zapet, mu je segal do gležnjev;
3786 KrcmEl, I   |             krčmarjev črni plašč do vratú zapét in da mu sega do gležnjev. ~
3787 KrcmEl, II  |                   Pa če me je taka volja, zapijem na en sam dušek polje, hišo
3788 DvehMl, II  |                postojva, mestni ljudje ne zapirajo zgodaj." ~Stala sta v veži,
3789 KrcmEl, V   |                 ti, Andrejčev ... Vsi ste zapisani in priporočeni!" ~Puntarji
3790 KrcmEl, I   |                pod njo, tako je brezbožno zaplesal preko senožeti. Ali tedaj
3791 DvehMl, I   |              vzdignili, Pavle in Mana sta zaplesala, najprva med vsemi. ~
3792 DvehMl, VI  |             siroten in beraški! Ali bi ga zapodila čez prag in zaloputnila
3793 KrcmEl, V   |                   je prisedel k ciganu. ~"Zapoj mi, cigan, ali pripoveduj
3794 KrcmEl, V   |                   sam. Nalijem mu strupa, zapojem mu kvanto in sad bo vzrastel
3795 KrcmEl, I   |                sem bil med vami; kadar mi zapojete zadnjo pesem, boste peli
3796 KrcmEl, V   |                     Taka je že postava in zapoved v meni, da me nese korak
3797 SimnuS, VIII|                  pismo, v katerem je bilo zapovedano, da naj redi sirotnega Šimna
3798 DvehMl, III |                 hrani ga zvesto in nič ne zapravljaj. Dela ti poiščem, če bo
3799 SimnuS, V   |                 in nikoli ni brez potrebe zapravljal besed. ~"Občinske svetovalce
3800 DvehMl, V   |                pošljem. Tudi ne misli, da zapravljam, ali da te več rad nimam!
3801 DvehMl, V   |                  izbi! Če nisi pijanec in zapravljivec, ti par tednov ne bo še
3802 KrcmEl, VI  |           usmiljenja. Železna vrata so se zaprla za njimi; in Bog sam ve,
3803 DvehMl, III |                    da so se duri s težavo zaprle. Še preden se je vlak premaknil,
3804 DvehMl, VIII|             dolžan tam v Ameriki in da me zapró, če ne plačam. Verjel mi
3805 KrcmEl, III |                 je rekel. "Kolikor bo leh zapuščenih, jih bomo pognojili; kolikor
3806 DvehMl, V   |                   je v širokem kolobarju, zarezala je v morje dolgo svetlo
3807 KrcmEl, I   |                pogledal, videl je večerno zarjo, ki je umirala in tedaj
3808 KrcmEl, II  |                ozrl nanje in oko se mu je zarosilo, kakor da je ugledal tam
3809 KrcmEl, III |                 ostalo. ~Ko pa je bil dom zarubljen in je stal bahač ves gol
3810 KrcmEl, III |                  niso nevarni, ki sedé na zarubljenem pragu in tarnajo, in tistih
3811 DvehMl, V   |               same skorje kruha, na cesti zasačene. ~Čez teden dni, ko je bil
3812 DvehMl, V   |                 natanke postave pa jih je zasačila in jih je razgnala; pet
3813 DvehMl, VII |               komaj je zadremal, se mu je zasanjalo, da se vozi z urno barko
3814 KrcmEl, I   |                   kamenje, pa je modroval záse. ~"Pijan sem; mnogokdaj
3815 DvehMl, VIII|                 spremenilo, od nikoder ni zasijal paradiž, pa vendar je bilo
3816 KrcmEl, V   |           Vzdramil pa se je, še preden je zasijala zarja nad hribom. Omočil
3817 SimnuS, VI  |                dihnila v obraz; zvezde so zasijale še svetleje, z bistrimi
3818 DvehMl, III |                tudi bolan, ker je bil ves zasinel v obraz; ogovoril ga je,
3819 KrcmEl, IV  |                 bolan. Rana na čelu ga je zaskelela in se je odpirala, pred
3820 DvehMl, III |                revščine več. Tudi mene je zaskrbelo, ko se drugače ne brigam
3821 DvehMl, VIII|                   Ko je po dolgih ovinkih zasledil njen dom, je bilo že kasno
3822 KrcmEl, III |                  je videl te obraze in je zaslutil te misli, pa je preudaril
3823 SimnuS, VIII|                mir, mi pa da bomo deležni zasluženja!" ~Ko se je vse tako sklenilo
3824 DvehMl, VI  |                   name. Vsak vinar, ki ga zasluži, obrne desetkrat, preden
3825 DvehMl, IV  |                 mislim, da bom doto kmalu zaslužila. Le tako rad me imej, Pavle,
3826 DvehMl, III |                 obrnil. Dela imam in lepo zaslužim, pa ti kmalu kaj pošljem,
3827 SimnuS, VI  |               lenoba, ki obide človeka po zaslužnem delu. Noč je bila vsa svetla
3828 SimnuS, III |                  nam nadlogo v sramoto in zasmeh, pa ji bodo, mislim, zagradili
3829 KrcmEl, III |                   čas, se je grdo zlagal; zasmehoval te je, ker je videl, da
3830 DvehMl, I   |                  žalostna. Zvezde poglej! Zasmehovale so naju prej in še bežale
3831 SimnuS, VII |                malo, pa glej, če se ti ne zasmeje v obraz!" ~Andrejaz je umolknil. ~
3832 SimnuS, III |                  sta bila že vsa potna in zasopla: ~"Kam z nadlogo?" ~Župana
3833 KrcmEl, IV  |                 je zatisnil oči, je težko zasoplo in zavzdihnilo deset korakov
3834 KrcmEl, III |              glavi, misli niso šle daleč, zaspale so ob poti. ~Bistra pa je
3835 KrcmEl, III |              vzdignimo se, vzdignimo!" ~Z zaspanim očesom se je ozrl Potnik
3836 DvehMl, IV  |               vendar vidim vsak večer, ko zaspati ne morem. Ljudje, ki sem
3837 DvehMl, VII |                   sam. Ampak dokler mi ne zaspiš, te ne izpustim, zato ker
3838 KrcmEl, III |             potegnil cigana v stran. ~"Ne zastavi mu poti! Kaj nisem rekel,
3839 DvehMl, VI  |                   jaz trpim! Nalašč si me zastrašila; jaz pa verjamem njemu,
3840 KrcmEl, V   |                   ust, kakor so prišle iz zastrupljenega srca; cigan edini je bil
3841 KrcmEl, III |             omamljene misli so se mu tako zasukale in zmedle, da je s pijanimi
3842 KrcmEl, I   |                pari so se v jadrnem plesu zasuknili, spominu župnikovemu na
3843 KrcmEl, I   |                 temveč, da so zagrebli in zasuli na vekomaj svojo lepo mladost.
3844 KrcmEl, I   |                  dolino, a ko je bil grob zasut, so kanile nanj prve težke
3845 KrcmEl, V   |             pijance sem prišel, da bi jih zasužnjil, pa so me samega zasužnjili." ~
3846 KrcmEl, V   |                zasužnjil, pa so me samega zasužnjili." ~Udaril je s pestmi ob
3847 DvehMl, IV  |                  ustna so se ji tresla od zatajenega ihtenja. ~"Shujšala si!"
3848 KrcmEl, I   |               tako tiha, kakor da je sapo zatajevala; ne vetrca ni bilo od nikoder.
3849 DvehMl, II  |               jokala, vsi drugi so v očeh zatajih solze. ~"Veliko nas je,
3850 SimnuS, V   |                 župan prisojniški, kdo je zatajil oboje? Tvojega brata, ki
3851 DvehMl, IV  |               Mana je stisnila ustnice in zatajila solze, da bi se ji ne smejali. ~"
3852 KrcmEl, V   |                     Elija ga je pogledal, zategnil je ustna, ali smejal se
3853 DvehMl, VIII|                 Preden so se mu vse misli zatemnile od gladu in utrujenosti,
3854 SimnuS, IV  |                 ga je omamil, zazibalo in zatemnilo se mu je pred očmi in omahnil
3855 KrcmEl, IV  |                   V družbi se bo oko samo zatisnilo, bo glava sama klonila.
3856 SimnuS, VII |               ležé ob životu! Kaj ni imel zatisnjenih oči? Zdaj je desno napol
3857 DvehMl, II  |               Pavle. ~Izba je bila nizka, zatohla in močno zakajena. Pavle
3858 DvehMl, VIII|                   je naskrivoma stopil iz zatohle izbe. ~"Zahvaljena, Mana,"
3859 DvehMl, VII |                   se odpočil, je stopil v zatohlo žganjarnico. Komaj je popil
3860 KrcmEl, V   |                 da boš boljših deležna!" ~Zatonil je za hribom, ugasnil, kakor
3861 SimnuS, IV  |                  na obrazu. Sonce je bilo zatonilo za hrib; pol doline je bilo
3862 DvehMl, I   |             vriskajo tam doli? Tudi midva zaukajva!" ~In zavrisnilo je s klanca
3863 DvehMl, I   |                   pri srcu, da bi še sama zaukala in zapela. ~"Prav nič ne
3864 SimnuS, II  |             nasmehnil Šimen. "Gosposka je zaukazala, da sem iz Prisojnice, pa
3865 KrcmEl, V   |                 lenarili in razsipali ter zaupali v božjo milost in v Matjaževo
3866 KrcmEl, IV  |                 je sunil z nogo, da se je zavalil pod mizo. "Zdaj boš pomnil,
3867 KrcmEl, I   |                 črna skala se je bila noč zavalila vanjo in se ni več ganila. ~
3868 DvehMl, VIII|                   naj bi te bili na cesto zavalili?" ~"Lačen sem," je hotel
3869 DvehMl, IV  |            ubogala. Culo vrzi tja, v kot, zavihaj si rokave in pomij, kar
3870 DvehMl, IV  |                   pomislila Mana in si je zavihala rokave do komolcev. Tako
3871 DvehMl, IV  |                  rokave do komolcev. Tako zavihani so ostali rokavi do noči.
3872 SimnuS, IV  |                 svetu, ki so te v plenice zavijale in na posteljo polagale;
3873 DvehMl, VII |                  nič rekli, vam vsem trem zavijem vrat," je rekel popotnikom.
3874 SimnuS, VIII|                srce je bilo mirno. ~Ko je zavil proti dolini, je bila že
3875 SimnuS, IV  |                  hudega v zlati kočiji in zavoljo same prevelike prijaznosti
3876 KrcmEl, V   |                   vbogajme! – Daleč si jo zavozil, krčmar Elija: smejal si
3877 SimnuS, V   |                   slavno razodela, bi nam zavozlal, kar je že napol razvozlano!
3878 SimnuS, VII |                 Ali kakor je nadloga sama zavozlala vozel, tako ga je tudi sama
3879 KrcmEl, I   |                 si ustna oblizne, že vest zavpije: "Nehaj! Ne kliči biriča
3880 KrcmEl, III |                  Joj meni, samotnemu!" je zavpil stari Potnik in je omahnil
3881 DvehMl, I   |                 bi se zdajle smejal in bi zavriskal, kakor vriskajo tam doli! –
3882 DvehMl, II  |                  pomislil Pavle; hotel je zavriskati, da bi odplašil bridkost,
3883 SimnuS, VI  |                    da pretehtamo, kako bi zavrli kolo tem nadlogam." ~Tako
3884 KrcmEl, III |              Ampak odpusti grešniku in ne zavrzi ga! Grešil sem, moja žena
3885 KrcmEl, IV  |                  oči, je težko zasoplo in zavzdihnilo deset korakov pod njim in
3886 DvehMl, V   |                    Zakaj si to rekel?" je zavzkliknil. "Na kolenih bi jo pozdravil!" ~
3887 SimnuS, VII |                   je odprl oči, je široko zazehal in je ukazal: ~"Ne kuhaj
3888 KrcmEl, V   |                   je pogledal skozi okno. Zazéhalo se mu je in vstal je počasi. ~"
3889 DvehMl, VIII|                 so križem, da so na cesto zazvonili kozarci. ~Tako so pili in
3890 KrcmEl, I   |                  svetost: priprošnjica in zaščitnica nam je bila pred Bogom;
3891 KrcmEl, I   |                   na nas. Kdo nam bo zdaj zaščitnik in priprošnjik? Osameli
3892 SimnuS, VI  |                dobrega ne kaže!" je plaho zašepetnil prisojniški župan. ~"Bog
3893 KrcmEl, III |                   pristavil. ~Eliju so se zašibila kolena. ~"Ljudje! Sosedje!
3894 SimnuS, VIII|               župana tako močno, da so mu zašklepetali zobje. ~"Pojdi v božjem
3895 KrcmEl, IV  |                  bolan in omamljen, so mu zaškripali zobje od srda. ~"Kako sodite
3896 DvehMl, III |           vzdramil in kako, sam ni vedel. Zašumelo mu je v glavi in zaobrnilo
3897 DvehMl, III |                   naposled pa ga je močno zažejalo. ~Ko se je ozrl z motnimi
3898 KrcmEl, V   |                  hiši, naj se prikaže, da zažgemo!" ~Prišli so poslednji raziskovalci,
3899 KrcmEl, II  |              pojdi na steljo, pa nikar ne zažgi." ~Ves vesel je odgovoril
3900 KrcmEl, II  |                piščeta kradejo in kozolce zažigajo," je razsodil Potnikov. ~
3901 SimnuS, VIII|                okno prisojniškega župana, zažugal mu je s prstom in je rekel: "
3902 KrcmEl, VI  |               bila pesem pri kraju, pa je zažvenketalo kakor trkanje s kozarci.
3903 DvehMl, VI  |               odpovej! Malo jih je, ki so zbirale in hranile za doto; in ko
3904 DvehMl, VIII|                 Ljudje iz naših krajev ne zbolé tako kmalu. Poznal sem jih,
3905 KrcmEl, II  |                 si hodil, da si tako šaro zbral?" ga je vprašal Elija. ~"
3906 KrcmEl, I   |                       Župnik, ki se je od zdavne svoje mladosti trudil, da
3907 KrcmEl, V   |                 je zasmejal. ~"Kako da od zdavnih stoletij? Kaj si zakleti
3908 SimnuS, II  |                   in razložil. Ko so pred zdavnimi leti po dolgih tožbah in
3909 KrcmEl, IV  |               Pridi in vina prinesi!" ~Od zdolaj ni bilo odgovora. Veter
3910 SimnuS, VII |                  pot pa ni bila daljša za zdrave noge, nego kvečjemu dober
3911 DvehMl, V   |              večerjo zastonj; ampak če ob zdravem telesu za oglom pogineš,
3912 SimnuS, VII |                drži! Ali bi ne poslali po zdravnika?" ~"Še po cesarja in papeža!"
3913 KrcmEl, III |                kaplja v sodu?" ~Potnik je zduškoma pil. ~"Moj starejši je šel
3914 SimnuS, IV  |                  Biriča sta se vzdramila; zehaje sta se ozrla na Šimna. ~"
3915 KrcmEl, IV  |               klobuka je bil, ves bled in zelen v obraz, roke pa je imel
3916 DvehMl, IV  |                 glavo in ni več videla ne zelenih lok, ne košatih kostanjev. ~
3917 SimnuS, IV  |                   bočil veličasten lok, z zelenim smrečjem ovit; in na loku
3918 KrcmEl, VI  |              presadili na vrt. Pod temnim zelenjem si je zgradil lopo, ki je
3919 DvehMl, VII |                  morda celo romal v tisto zeleno dolino pod svetim Lenartom. ~
3920 DvehMl, II  |              bolnega koprnenja in roka se zgane, da bi pobožala tisto kamenito
3921 DvehMl, VI  |                rada," je rekla in Mana je zgenila pismo. ~Ko se je vračala
3922 SimnuS, VIII|                       Zdaj pa ni konec te zgodbe, temveč po pravici se šele
3923 KrcmEl, V   |                 je bilo mraz ob tej čudni zgodbi. ~"Zato si prišel k nam
3924 DvehMl, I   |                 živel moj oče; da umrjem, zgoden starec, kakor je on umrl?
3925 SimnuS, III |                 so bili med nami, pa tudi zgodnji starci; prah in ogenj smo
3926 DvehMl, IV  |                     Ni; ampak tako sva se zgovorila, da pišem na ime tistega
3927 SimnuS, I   |                 stvar, ki jo človek lahko zgrabi in vpraša, kadar je treba,
3928 KrcmEl, V   |                 kakor da ga je težka pest zgrabila za vrat. ~"Kaj? Kam?" je
3929 KrcmEl, VI  |                  Ná, pij! Nočeš? Zakaj ne zgrabiš? Ali te je strah? Zmerom
3930 KrcmEl, VI  |                 Pod temnim zelenjem si je zgradil lopo, ki je bila kapelici
3931 SimnuS, III |                   omahujočimi nogami, ves zgrbljen, upognjen in nadložen, kakor
3932 KrcmEl, I   |                ali jaz te ne bom podprl – zgrudi se, kakor ti je sojeno!" ~
3933 KrcmEl, I   |                Dolga bo vojska, preden se zgrudiš. Ali tvoje oči so že rdeče,
3934 KrcmEl, III |                  tako močan, da bi strehe zibal. ~"Tudi luč je v hiši,"
3935 DvehMl, V   |              izmed drugih, ki so se mirno zibale ob bregu; zaobrnila je v
3936 DvehMl, VI  |               dremavice se ji je ognjišče zibalo pred očmi. Tako je trikrat
3937 KrcmEl, V   |                  nekoč ta dolina, ta lepa zibka naša?" je vprašal v svojem
3938 DvehMl, V   |                   zidala hišo, ali jo bom zidal jaz? Ali bo ona skrbela,
3939 DvehMl, V   |                 njen; tako je. Ali bo ona zidala hišo, ali jo bom zidal jaz?
3940 KrcmEl, IV  |               vode ni bilo blizu; celó od zidanice na oni strani doline se
3941 KrcmEl, I   |             hlevom druga, nad klancem pod zidanico tretja. Še je hripavo zavrisnilo
3942 KrcmEl, VI  |                 in skrbno je pazil, da ji zidarji niso ranili korenin. ~"Stoj
3943 KrcmEl, IV  |                 greš gasit? Kaj stojiš in zijaš? Gasit!" ~"S tega kraja
3944 SimnuS, VII |         Zagomazila jima je po krvi ledena zima, toda prijela sta in stresla. ~"
3945 KrcmEl, IV  |             točila pa jim je dekla. –  Na zimo, že blizu božiča, je osupnila
3946 DvehMl, III |              Pavletu je šlo do srca kakor zimski hlad. ~"Torej praviš, da
3947 SimnuS, V   |                 pa tudi nič ni opravil. ~"Zini, če si živ!" ~Pristopila
3948 SimnuS, III |                   se ni branil in tudi ni zinil besede. ~"Pa vendarle kaže,
3949 SimnuS, II  |               pridemo," si je mislil, "in zla beseda nikoli ne zaleže!" ~
3950 KrcmEl, III |              rekel, da je čas, se je grdo zlagal; zasmehoval te je, ker je
3951 DvehMl, V   |                čuti. Jaz pa ne maram take zlagane pijanosti; človek se navsezadnje
3952 DvehMl, VII |                  Kadar ga nimaš, je vinar zlat. Opoldne in zvečer bi stopil
3953 KrcmEl, VI  |                   preveč; za noge mi kupi zlate zagležnjice!" ~Elija je
3954 DvehMl, I   |                  po kraljevsko, sipali so zlatnike z obema rokama! Čemu bi
3955 KrcmEl, III |            zapisano, ne na papirju, ne na zlatu." ~"Jaz sem hranil." ~"Ni
3956 DvehMl, I   |               bila že v zibeli sojena!" ~"Zlo sva storila, ker sva se
3957 SimnuS, VII |                  te je sama hinavščina in zloba! Porinil mi ga je čez mejo,
3958 KrcmEl, V   |                šklepetali od strahu in od zlobe. ~"To si ti, Potnik! To
3959 KrcmEl, V   |               ognju, pa ni zgorel, saj je zlodej sam," je rekel drugi. ~"
3960 KrcmEl, II  |                   me gledate kakor samega zlodeja? Kaj, ali sem dušo zapil,
3961 SimnuS, III |                  s telesom, kakor grešnik zlodeju samemu; trideset let mu
3962 KrcmEl, I   |                  siv obraz, neusmiljen in zlohoten ter da vidi temne, lakomne
3963 KrcmEl, II  |                enkrat na tem pragu, pa ti zlomim to palico na glavi!" ~Potnikov
3964 DvehMl, III |                pravim? Nič ne pravim!" je zlovoljen odgovoril Lojze. "Le tako
3965 SimnuS, VI  |                  počitka željna, sta bila zlovoljna, napol zaradi pravice, napol
3966 SimnuS, I   |                  sem jaz tisti Šimen!" ~Z zlovoljnim očesom ga je premeril starec
3967 SimnuS, II  |                   sam pogledal Šimna tako zlovoljno, kakor da bi mu v srcu očital: "
3968 KrcmEl, V   |                  smiliš! Prišel si, kakor zmagoslaven vojskovodja, pogledal si
3969 KrcmEl, II  |                  vina, pil je, nato pa je zmajal z rameni. ~"Kako da niso
3970 DvehMl, VI  |                 večna ploha, pa se ni več zmenila zanje in tudi do joka ji
3971 DvehMl, VIII|             vedele kam, tudi noge se niso zmenile, kod da hodijo in kam drži
3972 SimnuS, VI  |                 spita in smrčita in se ne zmenita za svojo službo?" ~Iblajtarja
3973 DvehMl, VII |                       Obral bi me rad, še zmenjena sta morda," je pomislil. "
3974 KrcmEl, I   |                  kako smo ravnali, da nas zmerja z iblajtarji in hudodelci?
3975 DvehMl, IV  |                nič ne vzdihujem. Ali čemu zmerjajo, ko jih ne žalim? Beseda
3976 KrcmEl, V   |                  rekli ~"Kdo nam je pamet zmešal? Kdo nas je gonil, da smo
3977 SimnuS, III |             pravica in kje je zmota. Vseh zmešnjav začetek pa je ta dolgi in
3978 SimnuS, III |               proti besedi. Oblastnije so zmešnjavo spletle, oblastnije naj
3979 SimnuS, VI  |         natovorila tovor, da ga štirje ne zmoremo. Kaj namreč je storil tisti
3980 SimnuS, III |                  kje je pravica in kje je zmota. Vseh zmešnjav začetek pa
3981 SimnuS, III |            človeški, in človeška pamet je zmotam podvržena! Zatorej le vdano
3982 SimnuS, III |              dvanajst debelih ur! – Če ni zmote v krstnem pismu, kaj si
3983 SimnuS, V   |                   si, razbojnik morda, po zmoti nam v hišo poslan. Mi pa
3984 SimnuS, I   |                  Bog dal, da se biriči ne zmotijo in da me odlože tam, kjer
3985 DvehMl, VIII|              sladko počival – zakaj si me zmotila, Mana, zakaj si me poklicala
3986 DvehMl, VI  |                 pa je rekla: "Kaj vaju je zmotilo, da sta se poslovila in
3987 SimnuS, II  |                  leti po dolgih tožbah in zmotnjavah ustanavljali mejo med osojniško
3988 SimnuS, III |           prisojniški. "Motila se je, naj zmoto popravi; dajmo ji prilike
3989 DvehMl, III |               Nikar se ob vsaki besedi ne zmrduj in ne cmeri; saj si fant,
3990 KrcmEl, VI  |                  pogovarjava, kakor stara znanca! Vzdigni kozarec in trči,
3991 KrcmEl, III |               Okrenil se je do sosedov in znancev in je rekel: ~"Kaj bi zdaj
3992 KrcmEl, II  |                 ogledal po svojih daljnih znancih? In sem se res prizibal
3993 DvehMl, III |                  in kmalu ti kaj pošljem. Znanega človeka ni tukaj, sama sva
3994 KrcmEl, VI  |              ubijal, v četrtem letu pa si znorel, hvala Bogu! – Poglej mi
3995 KrcmEl, II  |                 je storilo hudo pri srcu; zobé je stisnil in stopil je
3996 DvehMl, VIII|                  težkih sanj, je ležal na zofi v Lojzetovi izbi, čelo je
3997 KrcmEl, V   |                   je, da se napotiš, niti zore ne čakaj! – Mnogo sem že
3998 DvehMl, V   |                   rahel veter gladi preko zorečih njiv, izza jablan pozdravljajo
3999 KrcmEl, I   |                   ozrl na vinograd, pa je zorelo grozdje. To so bili časi,
4000 KrcmEl, I   |                šel, veter pa mu še lâs ni zrahljal. – Zatorej vam povem, ljudje
4001 SimnuS, IV  |              vzdignil glavo, povohal je v zrak, ker mu je bilo zadišalo
4002 KrcmEl, VI  |                 na tla, kakor da je bil v zraku zadel ob trdo steno. ~Po
4003 KrcmEl, IV  |                   Elija; kadar je jabolko zrelo, pade z drevesa prej ali
4004 DvehMl, VI  |                   otrok se razjoka, kadar zvé, da takih reči ni na svetu.
4005 DvehMl, II  |                Naj se razlije, da se prej zvedri!" je vzkliknil. "Ali nisva