Chapter

 1 Inc   |       snuje verze, rimo stavi do rime; in vse teče prijetno
 2 Inc   | počasi, korak za korakom, noč do noči, motna, nema slutnja,
 3 Inc   |       samo v krčmo, vselej pa do spodobne, po vesti zaslužene
 4 Inc   |     in nehanju izrečena sodba do konca dni, sodba trpljenja
 5 Inc   |     temne in strme, vodijo le do drugih stopnic, temnejših
 6 Inc   |       ga po resnici razodela. Do mozga, se ti zdi, da poznaš
 7 Inc   |       časih da bi hvalo zapel do nebes, mnogokdaj žalosten,
 8 Inc   |      grob, segal je od planin do morja. Mrtvec je ležal v
 9 Ogled |       bil predremal svoje dni do konca, nazadnje bi bil tiho
10 Ogled |     straneh od jutranje zarje do večerne. In vse, kar je
11 Ogled |       bila spoštljiva od vrha do tal. Imela je širok ovratnik
12 Ogled |         Pokleknite hvalite jo do nebes, to suknjo; zakaj
13 Ogled |     volčjim pogledom; lica so do kosti razjedena od pohlepnosti,
14 Ogled |      ta mošnjiček je nabasan, do vrha poln; tišči ga trepetaje,
15 Ogled |  gruče ljudi, roječe od hriba do hriba, češčene prej in imenitne,
16 Ogled |  imate še, zdaj jih iztisnite do zadnje! Kdo strmi tam name
17 Ogled |      solz, oči, iztisnite jih do zadnje!... Kaj bi tožil?
18 Gospod|       ni ozrl nanj; stopil je do tretjega in si ga je ogledal
19 Gospod|       in najlepše. ~Prišel je do kraja, poslednjikrat je
20 Otroci|       vznak. ~"Pobijejo ga... do mrtvega!" je mirno razložil
21 Otroci| Lojzka. ~"Pa so jih pobili... do mrtvega?" ~"Do mrtvega!" ~
22 Otroci|      pobili... do mrtvega?" ~"Do mrtvega!" ~Osmero mladih,
23 Strah |    zdajle prišlo tisto, silno do nebes, pogledalo te s svetlimi
24 Maj   |   tiščalo k tlom, jim ni dalo do življenja. Prav pod menoj
25 Maj   |     mehko, še ni bilo dospelo do poldneva, na golo jaso pa
26 Maj   |    trepalnicami, ki so segale do trebuha, in s štorastimi,
27 PeterK|     njegovega trpljenja polna do roba, se je spomnil Peter
28 PeterK|   bile sanje? Bog ga je videl do dna, zato se mu je v svoji
29 Obnem |       meni in tebi; od večera do polnoči grenke misli, od
30 Obnem |      grenke misli, od polnoči do jutra puste blodnje. Zadnjič
31 Obnem |      trepet in šlo je od srca do srca: bodi zaklet v pričakovanju,
32 Obnem |   padale so, nobena ni prišla do vrha; in telesa so bila