Chapter

 1 Inc   | resnici razodela. Do mozga, se ti zdi, da poznaš svojega bližnjega,
 2 Inc   |       ljudem to luč. Mnogokdaj ti je beseda okorna in težka,
 3 Inc   |      vekomaj žgala na srcu; in ti, o romar, poznaš to bolečino!...
 4 Ogled |   sodil brez besed. ~Kaj si to ti? Saj to nisi ti, prijatelj
 5 Ogled |      Kaj si to ti? Saj to nisi ti, prijatelj moj, gromovnik
 6 Ogled |       napravi pot... Kaj si to ti, prijatelj moj? V kotu ogledala,
 7 Gospod|      zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so senca prave resnice;
 8 Gospod|         spoznaš jo koj in srce ti je žalostno. ~Hladno jesensko
 9 Gospod|     stopil tik prédenj. ~"Kako ti je ime?" ~Fant je povedal
10 Gospod| presunilo dušo: saj te poznam, ti lepi, mladi fant! Ti zamišljeni,
11 Gospod|   poznam, ti lepi, mladi fant! Ti zamišljeni, s polnim srčem
12 Gospod|   sestrá?" ~"Nimam jih!" ~"Ali ti vsaj mati še živi?" ~"Mater
13 Otroci|      toliko boljše je, nobeden ti nič ne reče; ker tako mora
14 Strah |     glasen. 'No, Mihec, kaj pa ti, da si tako sam in tih in
15 Strah |   plečih!" je rekel šepavec. ~"Ti, nesrečnež, ne boš gledal
16 Strah |       stresel šepavec. "Kaj pa ti, mali moj Mihec, kaj ti
17 Strah |        ti, mali moj Mihec, kaj ti se nič ne bojiš, se ne bojiš,
18 Maj   |      rekel: "Kaj nič ne vidiš, ti mala, nedolžna? Kaj nič
19 Maj   |     saj je čisto druga pomlad! Ti pa si, kakor si bila!" Čez
20 Maj   |      pobožal in sem mu rekel: "Ti zlatozeleni, mehki cvet,
21 Maj   |       zlatozeleni, mehki cvet, ti nebogljeni, kaj nič ne veš?
22 Maj   |  zmerom tisto mlado življenje! Ti nedolžni, nespametni cvet!"
23 Obnem |       rad v svoji bolečini, pa ti bo grlo zadrgnjeno; in če
24 Obnem |        rad, lačnemu in žejnemu ti bo smrt bolj zaželjena od