Chapter

 1 Inc   |       globoko v dnu, iztrgati jo je treba siloma, neusmiljeno,
 2 Inc   |     razlije kri. Ker iztrgati jo je treba, ták mu je bil
 3 Inc   |   sram ga je čiste lepote, ki jo hrani zaklenjeno v sebi
 4 Inc   |       kjer gori čista luč, ki jo je bil v samotni uri sam
 5 Inc   |   name! Reci besedo, ki si mi jo pravo in toplo dal, iz dna,
 6 Inc   |    mene, pokaži mi kri, ki si jo prelil v mojem imenu! Tvoje
 7 Ogled |     priklanjali, pozdravljali jo prisrčno; marsikatero oko
 8 Ogled | župnikom: "Pokleknite hvalite jo do nebes, to suknjo; zakaj
 9 Ogled |  strašnem ogledalu! Videl sem jo nekoč, Suzano, spomladi,
10 Ogled |  ozirale za njo cvetice in so jo pozdravljale. In kamor se
11 Gospod|    resnica le ostane, spoznaš jo koj in srce ti je žalostno. ~
12 Gospod|   Živa veja na drevesu; če bi jo odžagali, bi bilo ranjeno
13 Gospod|       vprašal stotnik. ~"Imam jo, gospod stotnik!" ~Še glasneje
14 Otroci|     puško s seboj!" ~"Kako bi jo prinesli, če so padli!"
15 Strah |       boš gledal smrti, kakor jo bodo gledali vriskajoči
16 Maj   |  Presunil me je strah, ko sem jo videl mrtvo in ko sem se
17 Maj   |   zgrabil za odejo, vrgel sem jo raz sebe in sem se vzdramil. ~
18 PeterK|      ne poznate več; zato vam jo povem, kakor mi je ostala
19 PeterK|   tepko, mogočno drevo; objel jo je narahlo z obema rokama
20 PeterK|    narahlo z obema rokama ter jo izrval s koreninami, kakor
21 Leda  | Sklonil sem se k nji, pobožal jo po mehki dlaki, pogledal
22 Leda  |   razgali ošabno ničevost ter jo zaluči v zasluženo sramoto.
23 Leda  |    strahopetni grozi čaka, da jo oznani sodnik naglas. Bal