Chapter

 1 Inc   |         strugi, brez težave, kar samo ob sebi, ter je nazadnje
 2 Inc   |           na prižnico, ali sploh samo v krčmo, vselej pa do spodobne,
 3 Inc   |       zadnjih stopnic in gleda v samo dno, ki še nikomur ni bilo
 4 Inc   |        dokler te je slišala? Eno samo besedo morda, le eno, iz
 5 Ogled |         brezbožnim poljubom niti samo rosno sonce jutranje. Če
 6 Gospod|  odžagali, bi bilo ranjeno drevo samo! ~Stotnik je vprašal nadalje.: ~"
 7 Otroci|       ali na misel so jim prišle samo lepe zgodbe, iz sonca in
 8 Otroci|       zamislila in je še rekla: "Samo duše nima!" ~Po dolgem preudarku
 9 Otroci|          vrtu. Tih večer je bil; samo od hleva sem se je pridušeno
10 Strah |       utelešeno... Ali niso duri samo priprte? Zdi se mi, da je
11 Maj   |         seboj pomenkovalo drevje samo, z zamolklim glasom in modro
12 PeterK|          veselja. Naredilo se je samo ob sebi, da je bil hlapec
13 Leda  | okamenele; o življenju je pričal samo beli sopar, ki se je dvigal