Chapter

1 Strah |      lastno besedo. Že otroka me je bilo strah, kadar sem
2 Maj   |  ovenela, izdihnila. Presunil me je strah, ko sem jo videl
3 Maj   |    kraj poti se je prikazala, me je tiho izpod listja pozdravila
4 Maj   | nameril naskrivaj, toda videl me je, begal je na to, na ono
5 Maj   |      več. ~******* ~Dremavica me je kmalu tako prevzela,
6 Maj   |     zmerom težja, tiščala sta me, da sem komaj dihal. Z vso
7 PeterK|     moral od vsega hudega, če me ne uslišiš. Saj je razbičano
8 PeterK|     sem, ne morem več. Odreši me, o Bog pravični, daj mi
9 Leda  |     Dolgo nisem zaspal; zeblo me je v noge in v život; še