Chapter

  1 Inc   |       misel k tlom. Res je najbrž, da bi mi tekla beseda glajše
  2 Inc   |  bolestnejšega je, kar je storilo, da je moja govorica podobna
  3 Inc   |            razumljivemu jecljanju, da moja misel, namesto, da
  4 Inc   |            da moja misel, namesto, da bi svetla švignila proti
  5 Inc   |        tako čudno daljne so, kakor da jih tam kje za goro prepeva
  6 Inc   |       Užaljen in osramočen občuti, da je bil podoben otroku, ki
  7 Inc   | izposojenimi besedami in se trudi, da bi zgradil novo hišo, ali
  8 Inc   |           bolj nagosto. Zdi se mu, da je bilo tisto spoznanje
  9 Inc   |       zvezke in ljubezenska pisma, da jih nekoč, ko bodo večeri
 10 Inc   |            vinu mu pride na misel, da bi prisluškaval rimam, ki
 11 Inc   |            zaklenkala pesem, kakor da je bila že zdavnaj na papirju,
 12 Inc   |           je v njem, zrela, vpije, da bi ugledala jutranjo luč;
 13 Inc   |        Mnogokdaj se zgodi človeku, da je že odprl duri v zadnji
 14 Inc   |          odprl duri v zadnji hram, da stoji že vrhu zadnjih stopnic
 15 Inc   |       zaklical naglas vsem ljudem, da bi slišali na svoja ušesa
 16 Inc   |           pravo lice človeka, nego da bi ga po resnici razodela.
 17 Inc   |     razodela. Do mozga, se ti zdi, da poznaš svojega bližnjega,
 18 Inc   |           ne imena; vesel je časih da bi hvalo zapel do nebes,
 19 Inc   |         nebes, mnogokdaj žalosten, da bi se razjokal na kolenih.
 20 Inc   |     spoznanja ter stopi med ljudi, da bi jim pripovedoval o vsem,
 21 Inc   |           bi ga bilo strah? On vé, da je ob tistem času, ko je
 22 Inc   |          ozrl, je bil doma. On vé, da so si v tistih tihih globočinah
 23 Inc   |           tudi v cerkvi ne. On vé, da bi se kakor od pepela zgrajene
 24 Inc   |           romar, zato ga ni strah, da bi se očitno izpovedal v
 25 Inc   |      semnju; teh ga ni sram, kakor da bi mu le kar tako od suknje
 26 Inc   |            svoje grešno telo, nego da bi bratu le za ozko špranjo
 27 Inc   |           prižgal. Skrbljivo čuva, da bi nikoli nihče ne zvedel
 28 Inc   |        romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano
 29 Inc   |            drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano
 30 Inc   |           povedati. Nimaš pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih
 31 Inc   |      obotavljanja in brez bojazni, da prineseš ljudem to luč.
 32 Inc   |     kolenih, odkopal grob z rokami da bi ji rekel, kar ji nisi
 33 Inc   |         jim je nisi dal! Ne molči, da ne boš tožil gluhim grobovom,
 34 Inc   |          njem, tako svetel in lep, da so nebeške zvezde zamaknjene
 35 Ogled |           imenu in zdelo se mi je, da jih poznam dodobrega tudi
 36 Ogled |         srcu. Zdaj pa mi je očito, da sem blodil med samimi sivimi
 37 Ogled |  navdušenosti. Ljubil je domovino, da se je razjokal že ob samem
 38 Ogled |          za plemenito junaštvo. Pa da bi si vendarle ne mogel
 39 Ogled |          postajal, se je razmikal, da mu napravi pot... Kaj si
 40 Ogled |      plahorepi strah nagrbil kožo, da se osramočena opleta stokajočih
 41 Ogled |          poln; tišči ga trepetaje, da sika blatna kri izpod nohtov,
 42 Ogled |            ne tja, grozota je tam, da ji ni primere celó ne v
 43 Ogled |          več! Toda oči so uróčene, da ne trenejo ne za hip, da
 44 Ogled |           da ne trenejo ne za hip, da gledajo verno tja, kamor
 45 Ogled |           Kaj bi tožil? Spomni se, da si rekel sam: Grešni človek
 46 Gospod|          STOTNIK~Dokaj časa je že, da so zadobile moje sanje in
 47 Gospod|        jutranjem zraku tako jasni, da sem slišal in razumel vsako
 48 Gospod|            kompanija, napravljena, da se še tisto uro napoti na
 49 Gospod|           rad pobegnil, pa občuti, da je priklenjen brez usmiljenja. ~
 50 Gospod|     zapovrstjó. In zdelo se mi je, da nalašč in preudarno izbira
 51 Otroci|            Otroci so imeli navado, da so se pogovarjali, preden
 52 Otroci|            tako podobni med seboj, da se v mraku ni prav nič razločil
 53 Otroci|            Pošta je bila oznanila, da je oče "padel" na Laškem. "
 54 Otroci|        mrtvo, saj ni imelo ne oči, da bi s pogledom razodelo,
 55 Otroci|          čemu in odkod, in ne ust, da bi z besedo povedalo. Misel
 56 Otroci|          sedemletni Matijče, kakor da je bil z urno roko zagrabil
 57 Otroci|           preveliko materino ruto, da je bila podobna popotni
 58 Otroci|      odnekod izpod sence: ~"Kakšna da je vojska, to povej, Matijče...
 59 Otroci|    razložil: ~"Vojska je pač taka, da se ljudje koljejo z noži,
 60 Otroci|         svojo misel morda le zato, da bi na obé strani razmaknil
 61 Otroci|        pravega odgovora. ~"Mislim, da jih nima!" je rekel počasi,
 62 Otroci|        Matijče. "Oče so obljubili, da mi prinesejo puško s seboj!" ~"
 63 Strah |            mi zdi, ko točim, kakor da bi mi trije ne smeli sedeti
 64 Strah |            kdo? Ne bilo bi strahu, da bi človek vedel, kdo in
 65 Strah |       prikazen ki čaka pred durmi, da nagne kljuko, se priplazi
 66 Strah |              No, Mihec, kaj pa ti, da si tako sam in tih in da
 67 Strah |           da si tako sam in tih in da se skrivaš v kot? Ali te
 68 Strah |            ono stran... blagor mu, da je pogledal tako zgodaj!"
 69 Strah |        naglas, bi otrok ne verjel, da prikazen ni bila prikazen,
 70 Strah |           ni bila prikazen, temveč da se je bil našemil stric
 71 Strah |        mračilo se je. ~"Zdi se mi, da je že blizu!" ~"Tudi meni
 72 Strah |     bolečine. Zavržen si, proklet, da sediš v samoti, se oziraš
 73 Strah |            čakaš in trepečeš. kdaj da se prikaže tisto, kar se
 74 Strah |           samo priprte? Zdi se mi, da je zapihal hlad iz noči." ~"
 75 Strah |         nič ne bojiš, se ne bojiš, da bi zdajle prišlo tisto,
 76 Strah |           se je strnila gosta noč, da ni bilo razločiti nobenega
 77 Maj   |      potočnic, tako nagosto tkana, da je trava komaj dihala in
 78 Maj   |             Veseliš se luči, kakor da je še zmerom tista gorka
 79 Maj   |      življenje in ga ljubiš, kakor da je še zmerom tisto mlado
 80 Maj   |   siromašni; zdelo se mi je, kakor da bi ranjenci kazali ostanke
 81 Maj   |          so ječé koprnele mladike, da bi zadobile prostora in
 82 Maj   |          požiral je tako pohlepno, da je potresaval z debelim
 83 Maj   |            naglo in nemirno, kakor da je bil zgrešil pot, priplezal
 84 Maj   |            je kmalu tako prevzela, da se je visoko drevje krog
 85 Maj   |         nisem je maral premakniti, da bi mi ne zdrknila s kolen.
 86 Maj   |           ta je bil prečudno dolg, da takega še nikoli nisem videl.
 87 Maj   |      zmerom težja, tiščala sta me, da sem komaj dihal. Z vso silo
 88 PeterK|        tovariši pastirji spoznali, da je slabič. Imel je namreč
 89 PeterK|       Naredilo se je samo ob sebi, da je bil hlapec prav vsakemu
 90 PeterK|            zamahnil; ker vedel je, da bi tedaj vsi hkrati planili
 91 PeterK|           je v svojem čistem srcu, da bi tako ganil njih zakrknjenost;
 92 PeterK|           je spomnil Peter Klepec, da je v nebesih Bog, ki je
 93 PeterK|      razbičano to moje ubogo srce, da ni za nobeno rano več prostora.
 94 PeterK|            od radosti tako glasno, da so v gozdu zašumeli vrhovi.
 95 PeterK|         izrval s koreninami, kakor da bi ne bila mogočna tepka,
 96 PeterK|            tovariši pastirji, zato da bi ga pretepli, ker je bil
 97 PeterK|          takega ne vemo. Vse kaže, da je izrval tisto staro tepko
 98 PeterK|        močjo in po njih ukazih. Pa da mu dobrotljivi Bog ni bil
 99 PeterK|          je gledal s svojim srcem, da bi ga bilo strah, če bi
100 PeterK|     svojega angela. -- ~Zdi se mi, da sem ga zadnjič srečal, Petra
101 Obnem |            bil oni od Zilje, kakor da nikjer ni domač, živo je
102 Obnem |             Tišina je bila tolika, da je sama sebe slišala; še
103 Obnem |           Spočetka se mi je zdelo, da molči ta semanja množica
104 Obnem |           nemirnem pričakovanju in da ne občuti posebnega strahu,
105 Obnem |         žila pod kožo je koprnela, da se takoj, nemudoma, še ta
106 Obnem |          nadvse pomembnega. Kaj pa da bi tisto bilo, ni vedel
107 Obnem |          čisto popilo jih je, tako da ni bilo kraja več ne za
108 Obnem |       čednost in ne za greh, kakor da so bili od rojstva ustvarjeni
109 Obnem |         kakšna misel, je ena sama: da bi že bilo, da bi se zgodilo,
110 Obnem |           ena sama: da bi že bilo, da bi se zgodilo, pa bodi in
111 Leda  |           zanjo, čeprav je kazalo, da bi rada povedala vsem ali
112 Leda  |   pogledala mu naravnost pod brke, da mu je ivje skopnelo v njeni
113 Leda  |       Svetlo pa je bilo še toliko, da sem razločil nad vzglavji
114 Leda  |           in sem čutil napol bdeč, da več ne bdim. ~Zazdelo se
115 Leda  |           bdim. ~Zazdelo se mi je, da sem domá, da sedi za mizo
116 Leda  |     Zazdelo se mi je, da sem domá, da sedi za mizo Marijan, moj
117 Leda  |            vso pisano četo z mize, da se ropotoma razkotali po
118 Leda  |           trenotku: bila je groza, da sem nepripravljen, z vsemi
119 Leda  |           sodnika. Zavedel sem se, da nisem doma in da ne sedim
120 Leda  |           sem se, da nisem doma in da ne sedim za mizo, temveč
121 Leda  |           ne sedim za mizo, temveč da ležim na slamnici v baraki;
122 Leda  |            to zavestjo sem slutil, da spim. Pa nisem mogel odvrniti
123 Leda  |            strahopetni grozi čaka, da jo oznani sodnik naglas.
124 Leda  |      naglas. Bal sem se in tresel, da se odpre ta špičasti gobec;