Chapter

  1 Inc   |          časih pa mi je vsak stavek, ki ga napišem, skoraj telesna
  2 Inc   |             žalostne zunanje stvari, ki mi vežejo trudno roko in
  3 Inc   |            saj nisem edini med nami, ki bi potožil, če bi ga ne
  4 Inc   |            na nekaj lepega, toplega, ki je bilo -- kje, kedaj? Tiho
  5 Inc   |          nekdo drugi, neznan človek, ki je morda že zdavnaj umrl.
  6 Inc   |      skrivnost, tudi tej mladi roki, ki jih piše trepetaje na zlato
  7 Inc   |           noči, motna, nema slutnja, ki se neslišno plazi v dušo
  8 Inc   |            da je bil podoben otroku, ki se igra s pisanimi kamenčki,
  9 Inc   |            le plaho nezaupanje váse, ki časih zaloti človeka ponevedoma,
 10 Inc   |        človek prebere grmado verzov, ki jih je bil napisal, nasmehne
 11 Inc   |          temveč v rosnega mladeniča, ki jih je pisal. Ko je bil
 12 Inc   |            da bi prisluškaval rimam, ki jih ob milih večernih urah
 13 Inc   |            zaznamenovan pa je tisti, ki zasliši, kako tem lepim,
 14 Inc   |              ták mu je bil dán ukaz, ki se mu ne more upreti; dán
 15 Inc   |           enakega edinole sladkosti, ki je v njem, plamen v plamenu. ~
 16 Inc   |           besede kakor mlado cvetje, ki poganja svoje tenke, nežne
 17 Inc   |         stopnic in gleda v samo dno, ki še nikomur ni bilo očito;
 18 Inc   |         senca tiste mrzle bele roke, ki ga nekoč usmiljeno poboža
 19 Inc   |         katakombah srca. ~Življenje, ki ga živi to betežno telo
 20 Inc   |             onega drugega življenja, ki je zaklenjeno v tebi in
 21 Inc   |           meni. Motna prispodoba je, ki bolj zastira in pači pravo
 22 Inc   |              vse nekdo drugi, tujec, ki ga nisi še nikoli srečal,
 23 Inc   |            še nikoli srečal, človek, ki je podoben tebi, vsem in
 24 Inc   |              in nikomur. Le tistemu, ki je bil neustrašen, zadnje
 25 Inc   |            po teh mračnih stopnicah, ki tonejo v brezna. Nakopičene
 26 Inc   |         slutil, še več vidi strahot, ki jim ni podobe, ne imena;
 27 Inc   |           svojo bajto, v tisto pravo ki je sto klafter pod semanjo
 28 Inc   |          nagnusnih, spolzkih grehov, ki jih je bil nagrmadil na
 29 Inc   |             sram ga je čiste lepote, ki jo hrani zaklenjeno v sebi
 30 Inc   |           hrani zaklenjeno v sebi in ki je ostala neoskrunjena sredi
 31 Inc   |           hram, kjer gori čista luč, ki jo je bil v samotni uri
 32 Inc   |       zaklepal duri, tudi tistih ne, ki jih sam le s trepetajočo
 33 Inc   |            se na svojo mater, nanjo, ki je v grobu! Povej, kaj bi
 34 Inc   |            spomni, na mnogoštevilne, ki te ne slišijo več in te
 35 Inc   |              nikoli ne bodo slišali, ki so željni čakali na tvojo
 36 Inc   |       strmele nanj. Na obrazu njega, ki je ležal v grobu, je bilo
 37 Inc   |          pomislil name! Reci besedo, ki si mi jo pravo in toplo
 38 Inc   |          življenja! Pokaži mi solze, ki si jih potočil zaradi mene,
 39 Inc   |          zaradi mene, pokaži mi kri, ki si jo prelil v mojem imenu!
 40 Ogled |           med samimi sivimi sencami, ki so se motale brezoblične
 41 Ogled |             in nema, betežen starec, ki nikoli otrok ni bil. ~Ali
 42 Ogled |             zemljo ogromno ogledalo, ki se z gorenjim robom opira
 43 Ogled |            Nekoč je živel mlad fant, ki je nosil široko črno pentljo,
 44 Ogled |        obljevan, trepeče nag človek, ki mu je bil strah, ta nizki,
 45 Ogled |         Poznal sem suknjo svoje dni, ki je bila spoštljiva od vrha
 46 Ogled |             zobjé obrušeni od zlata, ki so ga bili grizli in glodali.
 47 Ogled |            žlahtne bobrovine, ni je, ki je rosila blagomilje na
 48 Ogled |              trepetajoča, belo lice, ki ni bilo oškropljeno, čisto
 49 Ogled |             oškropljeno, čisto srce, ki je šlo skozi medeno goro
 50 Ogled |         nisem le posameznih obrazov, ki sem jih spoznal trudoma
 51 Gospod|          puste blodnje, bežne megle, ki se brez smisla in vzroka
 52 Gospod|           nič. Niso več tiste sanje, ki jih človek zjutraj strmeč
 53 Gospod|           odkoder vas je dal!" -- in ki nato smešnogrozno odkobalijo
 54 Gospod|            poskrijejo v gozd. Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in ki
 55 Gospod|            ki jih sanjam zdaj jaz in ki jih sanjaš ti, so senca
 56 Gospod|       zgodnje zarje belil prvi sneg, ki je bil zapadel ponoči. Nebo
 57 Gospod|          posuto s črnikastim prahom, ki se je bil čez noč spremenil
 58 Gospod|         barak in uvelo listje oreha, ki je stal samoten sredi dvorišča;
 59 Gospod|            na uzdi osedlanega konja, ki je pohrskaval in vztrepetaval
 60 Gospod|            uprte v gospoda stotnika, ki je s počasnim, malobrižnim
 61 Gospod|        dolgih in tenkih nog; v roki, ki je bila še v rokavici koščena
 62 Gospod|              stopal mlad praporščak, ki se je časih plaho ozrl,
 63 Gospod|          kakor se morda ozre človek, ki bi rad pobegnil, pa občuti,
 64 Gospod|              visokim, vitkim fantom, ki je strmel nanj s črnimi,
 65 Gospod|            ter pomignil praporščaku, ki je stal za njim. Ta je potegnil
 66 Otroci|         posvaril Tonček, štiriletni, ki je hodil še v krilu. ~Milka,
 67 Otroci|             strani razmaknil tišino, ki je mrko ležala nad njimi. ~"
 68 Otroci|              je bila tam mlada mati, ki je bila šla krmit živino. ~
 69 Strah |          Šepavec se je ozrl po izbi, ki je bila gluha in nema. ~"
 70 Strah |             strašilo, tista prikazen ki čaka pred durmi, da nagne
 71 Strah |              izbo. Strah je bolezen, ki snuje v samotnem srcu prečudne
 72 Strah |         Šimna!" ~S čudnim smehljajem ki ni bil prav nič vesel, se
 73 Strah |       strašilo, ni neznana prikazen, ki se potuhnjeno priplazi skozi
 74 Maj   |             se spomnil na vse tiste, ki sem jih bil pohodil brez
 75 Maj   |          zamolklo vejevje. Tak cvet, ki je imel natanko podobo grškega
 76 Maj   |          ugledal sem prostrano jaso, ki je poprej ni bilo. Tam so
 77 Maj   |          drobna modri kasta cvetica, ki ji ne vem imena; vanjo se
 78 Maj   | rogovilastimi rokami s trepalnicami, ki so segale do trebuha, in
 79 Maj   |        štorastimi, ogromnimi nogami, ki so se le mukoma trgale iz
 80 Maj   |       globoka in tiha, kakor jezero, ki počiva pod opoldanskim soncem. ~
 81 Maj   |              le človeku ne, človeku, ki ima dušo, razum in voljo,
 82 PeterK|            vsem, še takim tovarišem, ki niso bili nič močnejši od
 83 PeterK|             planili nanj, na sužnja, ki se je spuntal zoper gospoda.
 84 PeterK|         Klepec, da je v nebesih Bog, ki je pravičen. Bil je čisto
 85 PeterK|            je visoko nebo nad seboj, ki je milo in toplo gledalo
 86 PeterK|               Bog nebeški, pravični, ki si vse videl, daj mi moči!
 87 PeterK|             in sladke so bile podobe ki jih je gledal s svojim srcem,
 88 Obnem |          Zagozden sem bil med ljudi, ki so se gnetli na velikem,
 89 Obnem |              iz teh tisočerih teles, ki so se prerivala, gnetla
 90 Obnem |            to edino uro, za dogodek, ki je blizu. ~Oči, ki so gledale
 91 Obnem |          dogodek, ki je blizu. ~Oči, ki so gledale nemirno, so se
 92 Obnem |           oslepeli, obtopeli sužnji, ki v večnem kolobarju kalajo
 93 Obnem |             usten; to je bila groza, ki strmi brez besed, brez misli
 94 Obnem |             in višji so bili valovi, ki jih je gnal vihar preko
 95 Leda  |            čudnem jeziku in v glasu, ki je bil morda zaradi goste
 96 Leda  |       velikih rumenkasto rjavih oči, ki so se vžigale in so ugašale
 97 Leda  |              pričal samo beli sopar, ki se je dvigal iz ust in nosov.
 98 Leda  |           tleh. Med zavržene vojake, ki ležé križem in molé kvišku
 99 Leda  |        nikjer ga ni več. Poleg šape, ki se zmagovito opira ob mizo,
100 Leda  |             teh svetlih, rjavih oči, ki so mirno izprašujoče strmele
101 Leda  |             duhá, pameti in dobrote, ki z enim samim pogledom razgali