Chapter

 1 Inc   |          tlom. Res je najbrž, da bi mi tekla beseda glajše in
 2 Inc   |          glajše in veselejše, če bi... če bi bilo vsaj malo
 3 Inc   |        in veselejše, če bi... če bi bilo vsaj malo sonca, če
 4 Inc   |         bilo vsaj malo sonca, če bi vsaj enkrat lahko dihnil
 5 Inc   |         nisem edini med nami, ki bi potožil, če bi ga ne bilo
 6 Inc   |          nami, ki bi potožil, če bi ga ne bilo sram. Vse nekaj
 7 Inc   |          moja misel, namesto, da bi svetla švignila proti nebu,
 8 Inc   |         besedami in se trudi, da bi zgradil novo hišo, ali morda
 9 Inc   |        nemirnim očesom išče, kje bi iztaknil nevero in posmeh
10 Inc   |       vinu mu pride na misel, da bi prisluškaval rimam, ki jih
11 Inc   |         v njem, zrela, vpije, da bi ugledala jutranjo luč; ali
12 Inc   |        bolečine, brani se, rajši bi molčalo,; ali molčati ne
13 Inc   |         noč! Iz dna, prav iz dna bi se rad izpovedal, iz dna
14 Inc   |  zaklical naglas vsem ljudem, da bi slišali na svoja ušesa in
15 Inc   |      pravo lice človeka, nego da bi ga po resnici razodela.
16 Inc   |         imena; vesel je časih da bi hvalo zapel do nebes, mnogokdaj
17 Inc   |           mnogokdaj žalosten, da bi se razjokal na kolenih.
18 Inc   |          ter stopi med ljudi, da bi jim pripovedoval o vsem,
19 Inc   |          očitne izpovedi -- čemú bi ga bilo strah? On vé, da
20 Inc   |      tudi v cerkvi ne. On vé, da bi se kakor od pepela zgrajene
21 Inc   |       sesule stene med njimi, če bi se kdaj le za hip spogledali
22 Inc   |      romar, zato ga ni strah, da bi se očitno izpovedal v imenu
23 Inc   |         teh ga ni sram, kakor da bi mu le kar tako od suknje
24 Inc   |         lepote ga je sram. Rajši bi očitno razgalil svoje grešno
25 Inc   |       svoje grešno telo, nego da bi bratu le za ozko špranjo
26 Inc   |      prižgal. Skrbljivo čuva, da bi nikoli nihče ne zvedel za
27 Inc   |      povedati. Nimaš pravice, da bi zaklepal duri, tudi tistih
28 Inc   |       beseda, iz sramu zatajena, bi te vekomaj žgala na srcu;
29 Inc   |        ki je v grobu! Povej, kaj bi ne šel po golih kolenih,
30 Inc   |         odkopal grob z rokami da bi ji rekel, kar ji nisi hotel
31 Ogled |        bila potvora in laž. Tako bi bil predremal svoje dni
32 Ogled |     svoje dni do konca, nazadnje bi bil tiho ugasnil med sencami,
33 Ogled |        plemenito junaštvo. Pa da bi si vendarle ne mogel očitati
34 Ogled |          kri izpod nohtov, skril bi ga rad, ga skriti ne more...
35 Ogled |         spomladi, v maju. Takrat bi se njeni čisti lepoti ne
36 Ogled |  razkazuje tam, išče kraja, kjer bi bila najbolj očitna; dvoje
37 Ogled |  iztisnite jih do zadnje!... Kaj bi tožil? Spomni se, da si
38 Gospod|         se morda ozre človek, ki bi rad pobegnil, pa občuti,
39 Gospod|         Živa veja na drevesu; če bi jo odžagali, bi bilo ranjeno
40 Gospod|      drevesu; če bi jo odžagali, bi bilo ranjeno drevo samo! ~
41 Otroci|          saj ni imelo ne oči, da bi s pogledom razodelo, čemu
42 Otroci|          in odkod, in ne ust, da bi z besedo povedalo. Misel
43 Otroci|          jeznim pogledom: ~"Kako bi se povrnili, če so padli?" ~
44 Otroci|          misel morda le zato, da bi na obé strani razmaknil
45 Otroci|        Seveda jih ima... kako pa bi drugače bil sovražnik?"
46 Otroci|          gredoč ustavila. ~"Kako bi imel rogove... človek je,
47 Otroci| prinesejo puško s seboj!" ~"Kako bi jo prinesli, če so padli!"
48 Strah |          zdi, ko točim, kakor da bi mi trije ne smeli sedeti
49 Strah |         najhujše -- kdo? Ne bilo bi strahu, da bi človek vedel,
50 Strah |       kdo? Ne bilo bi strahu, da bi človek vedel, kdo in kakšno
51 Strah |    strahu, ker mora umreti; kako bi živel med glasnimi ljudmi,
52 Strah |         z zobmi. 'No, Mihec, kaj bi se tresel -- saj sem jaz,
53 Strah |        ni videl strica Šimna! Če bi bil koj takrat, kar pred
54 Strah |       ter se mu zasmejal naglas, bi otrok ne verjel, da prikazen
55 Strah |       mojega srca ga oznanja. Ko bi se le dalo pobegniti kam
56 Strah |        ne bojiš, se ne bojiš, da bi zdajle prišlo tisto, silno
57 Maj   |         zdelo se mi je, kakor da bi ranjenci kazali ostanke
58 Maj   |        ječé koprnele mladike, da bi zadobile prostora in zraka;
59 Maj   |          je maral premakniti, da bi mi ne zdrknila s kolen.
60 Maj   |         mi je bilo pri srcu, rad bi bil slišal in razumel vsaj
61 PeterK|       zamahnil; ker vedel je, da bi tedaj vsi hkrati planili
62 PeterK|         v svojem čistem srcu, da bi tako ganil njih zakrknjenost;
63 PeterK|       videl, daj mi moči! Umreti bi moral od vsega hudega, če
64 PeterK|    izrval s koreninami, kakor da bi ne bila mogočna tepka, temveč
65 PeterK|       tovariši pastirji, zato da bi ga pretepli, ker je bil
66 PeterK|          svojo neskončno oblast, bi Peter Klepec ne vedel, kaj
67 PeterK|       Peter Klepec ne vedel, kaj bi z njo počel; še v napoto
68 PeterK|         z njo počel; še v napoto bi mu morda bila. ~Resnično:
69 PeterK|        bila. ~Resnično: v napoto bi mu bila moč, ne mogel bi
70 PeterK|         bi mu bila moč, ne mogel bi je prenašati, žalosten bi
71 PeterK|        bi je prenašati, žalosten bi bil zaradi nje. Ker peter
72 PeterK|        gledal s svojim srcem, da bi ga bilo strah, če bi se
73 PeterK|          da bi ga bilo strah, če bi se te sanje nenadoma uresničile
74 PeterK|     sanje nenadoma uresničile in bi jih ne bilo več. Pa če bi
75 PeterK|        bi jih ne bilo več. Pa če bi trdega dela ne bilo, ne
76 PeterK| ponižanja, ne bridkosti -- odkod bi bile sanje? Bog ga je videl
77 Obnem |        angelove v dolini Jozafat bi ne bil tako strašen. ~Spočetka
78 Obnem |     nadvse pomembnega. Kaj pa da bi tisto bilo, ni vedel nihče
79 Obnem |    kakšna misel, je ena sama: da bi že bilo, da bi se zgodilo,
80 Obnem |          sama: da bi že bilo, da bi se zgodilo, pa bodi in se
81 Obnem |          kamorkoli! Ne miru! Oči bi rade gledale, bi spoznale,
82 Obnem |       miru! Oči bi rade gledale, bi spoznale, same bodo planile
83 Obnem |        bodo planile iz jam! Roka bi udarila, zgrabila, pa če
84 Obnem |         nog ne boš ganil! Zavpil bi rad v svoji bolečini, pa
85 Obnem |        bo grlo zadrgnjeno; in če bi zavpil, bi te nihče ne čul;
86 Obnem |     zadrgnjeno; in če bi zavpil, bi te nihče ne čul; prosil
87 Obnem |          te nihče ne čul; prosil bi rad v svojem ponižanju,
88 Obnem |         ne boš vedel kóga; in če bi prosil, bi te nihče ne uslišal;
89 Obnem |     vedel kóga; in če bi prosil, bi te nihče ne uslišal; umrl
90 Obnem |        te nihče ne uslišal; umrl bi rad, lačnemu in žejnemu
91 Leda  |      zanjo, čeprav je kazalo, da bi rada povedala vsem ali vsaj
92 Leda  |     posebnega, sila važnega, kar bi bilo potreba slišati in