Chapter

 1 Inc   | nezastrtim očesom. Ali vendar to ni poglavitno; in saj nisem
 2 Inc   |         neslišno plazi v dušo in ni jasna, dokler ne stoji tik
 3 Inc   |        bilo razmajati, ne vzdiha ni bilo skoraj ne kaplje krvi,
 4 Inc   |          samo dno, ki še nikomur ni bilo očito; predrzna je
 5 Inc   |       oči -- ali poslednjega dna ni, zadnje, za vselej odločilne
 6 Inc   |       odločilne odrešilne besede ni, še nihče je ni slišal,
 7 Inc   | odrešilne besede ni, še nihče je ni slišal, ne izpregovoril;
 8 Inc   |   dragocenosti, kakor jih nikoli ni slutil, še več vidi strahot,
 9 Inc   |         več vidi strahot, ki jim ni podobe, ne imena; vesel
10 Inc   |         gledal z lastnimi očmi. ~Ni ga strah, romarja, ne strah
11 Inc   |         vseh; kamor je stopil mu ni bilo treba trkati, že pogledu
12 Inc   |    semanjo zemljo, takrat -- jih ni več; en sam človek je; in
13 Inc   |         Vse to vé romar, zato ga ni strah, da bi se očitno izpovedal
14 Inc   |    svojem in svojega bližnjega. ~Ni ga strah, ali sram ga je.
15 Inc   |          ali sram ga je. Človeka ni sram nagnusnih, spolzkih
16 Inc   |      nagrmadil na semnju; teh ga ni sram, kakor da bi mu le
17 Inc   |     nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš,
18 Inc   |    gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati. Nimaš pravice,
19 Ogled |          starec, ki nikoli otrok ni bil. ~Ali roka božja se
20 Ogled |        kri in trpel je hudo, ker ni bilo tistih dob nikakšne
21 Ogled |     dobrotljivost in blagomilje. Ni trosila cekinov iz širokih
22 Ogled |      cekinov iz širokih rokavov, ni delila pogač iz gosposkih
23 Ogled |        kamor pogleda!..." Kaj se ni ta široki obraz košatil
24 Ogled |     grizli in glodali. In suknje ni nikjer, ni je spoštljive
25 Ogled |    glodali. In suknje ni nikjer, ni je spoštljive suknje s širokim
26 Ogled | ovratnikom od žlahtne bobrovine, ni je, ki je rosila blagomilje
27 Ogled |       tja, grozota je tam, da ji ni primere celó ne v tem strašnem
28 Ogled |       trepetajoča, belo lice, ki ni bilo oškropljeno, čisto
29 Ogled |          medeno goro greha in ga ni okusilo. V božjem ogledalu
30 Ogled |       predpustne procesije, kjer ni bilo s pisanimi capami našemljenih,
31 Gospod|          okno; to okno še nikoli ni bilo umito, zato sem gledal
32 Gospod|       kakor od kamna, nobeno oko ni trenilo; sloka telesa so
33 Gospod|        je šel mimo drugega in se ni ozrl nanj; stopil je do
34 Gospod|         nekaterega niti pogledal ni, časih pa jih je zaznamenoval
35 Otroci|          Božičem in Veliko nočjo ni bilo pepelnice. Tam nekje
36 Otroci|         šepetanje; nobena povest ni ime!a začetka, ne razločne
37 Otroci|    štirje otroci hkrati in nihče ni motil drugega; vsi so gledali
38 Otroci|         med seboj, da se v mraku ni prav nič razločil obraz
39 Otroci|         tam visoko in široko, pa ni imelo ne obraza, ne oči,
40 Otroci|          ne oči, ne ust. Nikamor ni sodilo; ne v to glasno življenje
41 Otroci|       peči, tudi ne v pravljice. Ni bilo nič veselega pa tudi
42 Otroci|         kajti bilo je mrtvo, saj ni imelo ne oči, da bi s pogledom
43 Otroci|      pred silnim črnim zidom, in ni mogla nikamor. Približala
44 Otroci|        Tonček. ~Tudi sam Matijče ni vedel pravega odgovora. ~"
45 Strah |         še razvezal, pamet pa mu ni shodila nikoli... Kaj, ali
46 Strah |     žalosten odvrnil grbec. "Saj ni videl strica Šimna! Če bi
47 Strah |     otrok ne verjel, da prikazen ni bila prikazen, temveč da
48 Strah |           S čudnim smehljajem ki ni bil prav nič vesel, se je
49 Strah |         Molči, pokveka... ali te ni sram?" ~Grbec je globoko
50 Strah |         gledali smrt... ali smrt ni strašilo, ni neznana prikazen,
51 Strah |            ali smrt ni strašilo, ni neznana prikazen, ki se
52 Strah |      hude bolečine; ali bolečina ni..." ~"Ni stric Šimen z votlo
53 Strah |  bolečine; ali bolečina ni..." ~"Ni stric Šimen z votlo bučo
54 Strah |         je strnila gosta noč, da ni bilo razločiti nobenega
55 Maj   |       prejšnje čase, prav nikjer ni bilo znamenja trohnobe,
56 Maj   |        znamenja trohnobe, nikjer ni dišalo po nezakopanih truplih.
57 Maj   |     prostrano jaso, ki je poprej ni bilo. Tam so rasli nekoč
58 Maj   |       jih je tiščalo k tlom, jim ni dalo do življenja. Prav
59 Maj   |       sonce to milo in mehko, še ni bilo dospelo do poldneva,
60 Maj   |          na ono stran, pobegniti ni mogel; izprožil sem ob pravem
61 Maj   |       času, odletel je visoko in ni ga bilo več. ~******* ~Dremavica
62 PeterK|          samosrajčniki. Peter se ni upiral nikomur, nikoli ni
63 PeterK|        ni upiral nikomur, nikoli ni zamahnil; ker vedel je,
64 PeterK|        je vdano in potrpežljivo; ni le ubogal, kar so mu ukazali,
65 PeterK|     ganil njih zakrknjenost; ali ni je ganil, ker se kaj takega
66 PeterK|          se kaj takega še nikoli ni primerilo. Kolikor svetejša
67 PeterK|   okrutnejši so bili gospodarji; ni je slajše pijače, kot je
68 PeterK| razbičano to moje ubogo srce, da ni za nobeno rano več prostora.
69 PeterK|         Petru Klepcu. Ne pisanja ni, ne sporočila, kako je ravnal
70 PeterK|         Pa da mu dobrotljivi Bog ni bil poslal le svojega angela
71 Obnem |        od Zilje, kakor da nikjer ni domač, živo je pomežikaval
72 Obnem |    drsajočega pritajenega koraka ni bilo čuti, še diha, ne vzdiha
73 Obnem |         Kaj pa da bi tisto bilo, ni vedel nihče med njimi. Priti
74 Obnem |     čisto popilo jih je, tako da ni bilo kraja več ne za ljubezen,
75 Obnem |           razmikanje in druženje ni ponehalo ne za trenotek;
76 Obnem |       Ali niti eden med vsemi se ni ganil s svojega mesta, še
77 Obnem |        rokami, padale so, nobena ni prišla do vrha; in telesa
78 Obnem |        mojih lastnih; in ničesar ni bilo več. -- ~To se mi je
79 Leda  |        plamen v vetru. ~Nihče se ni zmenil zanjo, čeprav je
80 Leda  |          njeni vroči sapi; on pa ni trenil z očesom, ne ganil
81 Leda  |     trenil z očesom, ne ganil se ni; ker prav tedaj je bil udaril
82 Leda  | pobegnila za barako; in nihče se ni zmenil zanjo. ~Opoldne,
83 Leda  |          rosni gobec; še z repom ni zgenila oči pa so bile mirne
84 Leda  |      skodelo juhe v rokah; psice ni videl, spotaknil se je obnjo,
85 Leda  |     obrazu in jopi; tudi zanj se ni zmenila, on pa je zakričal
86 Leda  |        bil v moji duši ogreti je ni mogla nobena misel. Slišal
87 Leda  |         Marijan sam in nikjer ga ni več. Poleg šape, ki se zmagovito