Chapter

 1 Inc   |        prédse in náse brez strahu, z nezastrtim očesom. Ali vendar
 2 Inc   |        šepečejo besede, šume kakor z vetrom leteče listje --
 3 Inc   |            tam kje za goro prepeva z zamolklim glasom vse nekdo
 4 Inc   | Brezoblična, brezglasna skrivnost, z rimami popisan zid, za katerim
 5 Inc   |           globočini zaveda krivde. Z nemirnim očesom išče, kje
 6 Inc   |       napol bridkostno, poveže jih z rdečim trakom ter shrani
 7 Inc   |          tej nežni, okrogli pisavi z rahlim vzdihom zamisli...
 8 Inc   |            Ko je bil tako postrgal z zida svoje ime, se nameri
 9 Inc   |            zaplele se in zagozdile z živim omrežjem naravnost
10 Inc   |          kolenih. Ali ko se povrne z dolge poti ves poln spoznanja
11 Inc   |      spomin tistega, kar je gledal z lastnimi očmi. ~Ni ga strah,
12 Inc   |        golih kolenih, odkopal grob z rokami da bi ji rekel, kar
13 Inc   |          Naštej mi ure, sin, ko si z vdanostjo gledal name, s
14 Inc   |          toplo dal, iz dna, dal mi z njo kapljo živega življenja!
15 Ogled |            ogromno ogledalo, ki se z gorenjim robom opira samih
16 Ogled |         Kadar je stoPal med ljudmi z napetimi koraki, visoko
17 Ogled |           strmi iz ogledala, strmi z rumenim volčjim pogledom;
18 Ogled |          lepoti ne bilo približalo z brezbožnim poljubom niti
19 Ogled |           V božjem ogledalu je laž z zobmi šklepetaje slekla
20 Ogled |            sem jih spoznal trudoma z bolestno slutnjo; videl
21 Ogled |           goli, našemljeni edinole z iz prs visečimi, vsej cesti
22 Gospod|       človek zjutraj strmeč ugleda z zaspanimi očmi ter napol
23 Gospod|     smehljaje, napol jezen zamahne z roko: "Vrag vas vzemi, odkoder
24 Gospod|       vzdignil palico, dotaknil se z okovanim koncem fantovih
25 Otroci|         gledal v izbo večerni mrak z očmi, polnimi sanj, iz vseh
26 Otroci|    zamišljene oči. ~Tisti večer je z nasilno roko poseglo v nebeško
27 Otroci|            odkod, in ne ust, da bi z besedo povedalo. Misel je
28 Otroci|      Tonček. ~Lojzka ga je ošinila z jeznim pogledom: ~"Kako
29 Otroci|           Matijče, kakor da je bil z urno roko zagrabil pravo
30 Otroci|               Si premajhen!" ga je z globokim glasom posvaril
31 Otroci|         taka, da se ljudje koljejo z noži, sekajo s sabljami
32 Otroci|           Matijče vdrugič zamahnil z naglo roko ter zagrabil
33 Otroci|            v nebeško zarjo večerno z očmi brez solz in nista
34 Strah |         bil bebec. ~Bebec je zapel z lepim in čistim glasom: ~"
35 Strah |            vsem telesu in šklepeče z zobmi. 'No, Mihec, kaj bi
36 Strah |           ko je videl strica Šimna z bučo in rjuho?" ~"Tudi ta
37 Strah |            ni..." ~"Ni stric Šimen z votlo bučo na glavi in z
38 Strah |           z votlo bučo na glavi in z rjuho na plečih!" je rekel
39 Strah |       široko zasmejal ter je zapel z zvonkim glasom: ~"Nič nam
40 Maj   |        mladih smrek in borovcev je z žarkimi venci ovijalo zamolklo
41 Maj   |         pohlepno, da je potresaval z debelim spodnjim životom;
42 Maj   |           podobne ljudem¸velikanom z mnogoterimi dolgimi, rogovilastimi
43 Maj   |         lenobna omotica mi je bila z mehko odejo pogrnila telo
44 Maj   |           pomenkovalo drevje samo, z zamolklim glasom in modro
45 Maj   |         odpočila; gledala sta name z izbuljenimi očmi, kazala
46 Maj   |            me, da sem komaj dihal. Z vso silo sem zgrabil za
47 Maj   |            srce mi je tolkla kakor z razbeljenim kladivom beseda
48 PeterK|         paše; tako je živel v miru z Bogom in z ljudmi, dokler
49 PeterK|            živel v miru z Bogom in z ljudmi, dokler niso tovariši
50 PeterK|         drevo; objel jo je narahlo z obema rokama ter jo izrval
51 PeterK|             Peter je zgrabil enega z desnico, drugega z levico,
52 PeterK|           enega z desnico, drugega z levico, vzdignil obadva
53 PeterK|            Klepec ne vedel, kaj bi z njo počel; še v napoto bi
54 PeterK|           proti nebu, otrl si čelo z dlanjo ter vlekel, vlekel
55 Obnem |           Vipavščine, s Posavja in z blagoslovljene ljubljanske
56 Obnem |         kvišku, lovile se, grabile z dolgimi rokami, padale so,
57 Leda  |       viselo ivje od brk. Sunkoma, z lesenimi koraki so se premikale
58 Leda  |        vroči sapi; on pa ni trenil z očesom, ne ganil se ni;
59 Leda  |            Sama je bila dremala je z napol zaprtimi očmi. Sklonil
60 Leda  |            blizu v rosni gobec; še z repom ni zgenila oči pa
61 Leda  |          okna pa so bila skrita in z navlako zastrta. ~Dolgo
62 Leda  |            kateri vzdignil ozrl se z belimi očmi začuden po baraki
63 Leda  |       vojaka s puško in bajonetom. Z dvema prstoma zgrabi modro
64 Leda  |           kocinasta šapa in pomete z enim mahom vso pisano četo
65 Leda  |         enim mahom vso pisano četo z mize, da se ropotoma razkotali
66 Leda  |       groza, da sem nepripravljen, z vsemi svojimi grehi, v vsej
67 Leda  |        duhá, pameti in dobrote, ki z enim samim pogledom razgali
68 Leda  |        mraz, geniti nisem mogel ne z roko, ne s trepalnico. -- ~