Chapter

 1 Inc   |  spoznanja in piše dalje na zid, še več in še bolj nagosto.
 2 Inc   |          dalje na zid, še več in še bolj nagosto. Zdi se mu,
 3 Inc   |     sreče. In le malokdaj, komaj še ob močnem vinu mu pride
 4 Inc   |          čisto njegove, odpevajo še zamolklo, plaho, jecljajoč,
 5 Inc   |      hipu, ko je prvikrat, napol še v sanjah, vzkliknil iz globočin.
 6 Inc   |      korenine v zrahljani prsti, še v spominu na roso in sonce:
 7 Inc   |             in ta v tretji... in še nadalje, nadalje, brez konca,
 8 Inc   |       skrivnost; vsake stopnice, še tako temne in strme, vodijo
 9 Inc   |          in gleda v samo dno, ki še nikomur ni bilo očito; predrzna
10 Inc   | odpočijem si!" pravi -- in glej, še so tam stopnice, še so tam
11 Inc   |        glej, še so tam stopnice, še so tam duri, še v skrivnost...
12 Inc   |        stopnice, še so tam duri, še v skrivnost... vzdigni se,
13 Inc   |   odločilne odrešilne besede ni, še nihče je ni slišal, ne izpregovoril;
14 Inc   |         drugi, tujec, ki ga nisi še nikoli srečal, človek, ki
15 Inc   |      kakor jih nikoli ni slutil, še več vidi strahot, ki jim
16 Inc   |           ker tudi tebe, najbolj še tebe, naglas govorečega,
17 Inc   |         srčne skoposti zatajeno? Še na druge se spomni, na mnogoštevilne,
18 Inc   |          so prazne; lezi h meni, še je prostora dovolj!" -- ~
19 Inc   |         bile le sanje, -- saj je še čas, še čas! -- ~*** ~
20 Inc   |         sanje, -- saj je še čas, še čas! -- ~*** ~
21 Ogled |          več solz? ~Če jih imate še, zdaj jih iztisnite do zadnje!
22 Ogled |         svoji mladosti? Če imate še solz, oči, iztisnite jih
23 Gospod|      ponoči. Nebo je bilo jasno; še se je spominjalo na polnočni
24 Gospod|          sem skozi okno; to okno še nikoli ni bilo umito, zato
25 Gospod|    kompanija, napravljena, da se še tisto uro napoti na bojišče.
26 Gospod|       lepote. Vsi obrazi so bili še zelo mladostni, skoraj otroški
27 Gospod|          nog; v roki, ki je bila še v rokavici koščena in krempljasta,
28 Gospod|     priklenjen brez usmiljenja. ~Še enkrat je gospod stotnik
29 Gospod|         jih!" ~"Ali ti vsaj mati še živi?" ~"Mater še imam!" ~
30 Gospod|      vsaj mati še živi?" ~"Mater še imam!" ~In luč se je vžgala
31 Gospod|       Imam jo, gospod stotnik!" ~Še glasneje so prepevale sinje
32 Otroci|          štiriletni, ki je hodil še v krilu. ~Milka, najdrobnejša
33 Otroci|         pa se je zamislila in je še rekla: "Samo duše nima!" ~
34 Strah |         ne smeli sedeti za mizo. Še v kotu ne. V veži in na
35 Strah |          prav počasi, prav tiho, še kljuka ne bo klenknila;
36 Strah |          je pripetilo, ko je bil še otrok? Bil je nekoč sam
37 Strah |          na glavo, nato si ogrne še dolgo belo rjuho in ták
38 Strah |        molči. Jezik se mu je pač še razvezal, pamet pa mu ni
39 Strah |          nama se noče, ker nisva še ugledala strica Šimna!" ~
40 Maj   |         lepoti se je znad gozda, še v meglenem somraku dremajočega,
41 Maj   |     Veseliš se luči, kakor da je še zmerom tista gorka luč!
42 Maj   |        in ga ljubiš, kakor da je še zmerom tisto mlado življenje!
43 Maj   |          sonce to milo in mehko, še ni bilo dospelo do poldneva,
44 Maj   |         prečudno dolg, da takega še nikoli nisem videl. Ko sta
45 PeterK|                 PETER KLEPEC~Kdo še pozna to lepo staro zgodbo
46 PeterK|     hlapec prav vsakemu in vsem, še takim tovarišem, ki niso
47 PeterK|        cesti že paglavci, skoraj še samosrajčniki. Peter se
48 PeterK|         ganil, ker se kaj takega še nikoli ni primerilo. Kolikor
49 PeterK|     solza nebogljencev, kvečjemu še kri sirot. ~Ko je bila mera
50 PeterK|          Nič ne vemo, kako se je še nadalje godilo močnemu Petru
51 PeterK|       vedel, kaj bi z njo počel; še v napoto bi mu morda bila. ~
52 Obnem |       množica je molčala. Zares, še drsajočega pritajenega koraka
53 Obnem | pritajenega koraka ni bilo čuti, še diha, ne vzdiha ne iz teh
54 Obnem |         da je sama sebe slišala; še glas trobente angelove v
55 Obnem |          drug ozrl na drugega in še takrat je bil pogled nagel
56 Obnem |           da se takoj, nemudoma, še ta hip zgodi nekaj silnega,
57 Obnem |        ni ganil s svojega mesta, še za ped ne. Bilo je beganje
58 Leda  |          zvedeti brez odlašanja, še tisti trenotek. Vzpela se
59 Leda  |          od blizu v rosni gobec; še z repom ni zgenila oči pa
60 Leda  |          nami. Svetlo pa je bilo še toliko, da sem razločil
61 Leda  |         me je v noge in v život; še hujši mraz pa je bil v moji
62 Leda  |      preko glave. Slišal sem jih še in videl, ko mi je bilo
63 Leda  |      ležim na slamnici v baraki; še globlje pod to zavestjo