Chapter

 1 Inc   |         pisal; v teh zadnjih časih pa mi je vsak stavek, ki ga
 2 Inc   |          napoto in spotiko. ~Zgodi pa se časih ob uri te mračne
 3 Inc   |         sploh samo v krčmo, vselej pa do spodobne, po vesti zaslužene
 4 Inc   |             med vsemi zaznamenovan pa je tisti, ki zasliši, kako
 5 Inc   |        zamolklo, plaho, jecljajoč, pa zmerom bolj moško in zmerom
 6 Inc   |         luči in vsi drugi glasovi. Pa glej čudo prečudno: one
 7 Inc   |         beseda nova, beseda lastna pa se brani papirja, noče na
 8 Inc   |         treba siloma, neusmiljeno, pa naj se razlije kri. Ker
 9 Inc   |          zdaj bo vse razodeto!" -- pa glej tam, glej stopnice,
10 Inc   |           na svatbi in na sedmini; pa izbruhne besedo ponevedoma
11 Inc   |            pljuje sovraštvo; kadar pa je semenj pri kraju in se
12 Inc   |           ga je sram, najbolj sram pa ga je ljubezni. ~Tebe, romar,
13 Inc   |            čakali na tvojo besedo, pa jim je nisi dal! Ne molči,
14 Ogled |         tudi po licu in srcu. Zdaj pa mi je očito, da sem blodil
15 Ogled |       prispodoba resnice, ponavadi pa je bila potvora in laž.
16 Ogled | priložnosti za plemenito junaštvo. Pa da bi si vendarle ne mogel
17 Ogled |           sama svojo nagoto. Videl pa nisem le posameznih obrazov,
18 Gospod|           skozi pajčolan, razločil pa sem natanko vse, kar se
19 Gospod|         krajev, iz lepih sanj; vse pa so bile nepremično uprte
20 Gospod|        človek, ki bi rad pobegnil, pa občuti, da je priklenjen
21 Gospod|          doma?" ~"Nimam ga več!" ~"Pa koliko bratov in sestrá?" ~"
22 Gospod|            niti pogledal ni, časih pa jih je zaznamenoval kar
23 Otroci|           prelepo luč nebeško, tam pa je bila zvonka in resnična
24 Otroci|        stalo tam visoko in široko, pa ni imelo ne obraza, ne oči,
25 Otroci|    pravljice. Ni bilo nič veselega pa tudi nič posebno žalostnega;
26 Otroci|        mora biti. To je vojska." ~"Pa zakaj se koljejo in sekajo?"
27 Otroci|        sovražnika pojdem!" "Kakšen pa je sovražnik... ali ima
28 Otroci|             Seveda jih ima... kako pa bi drugače bil sovražnik?"
29 Otroci|            nejevoljno Lojzka; nato pa se je zamislila in je še
30 Otroci|          je vprašal Tonček: ~"Kako pa je, če človek pade v vojski...
31 Otroci|          osorno zavrnila Lojzka. ~"Pa so jih pobili... do mrtvega?" ~"
32 Strah |           čistim glasom: ~"Kaj nam pa morejo -- morejo -- morejo --" ~
33 Strah |            brez nehanja: ~"Kaj nam pa morejo -- morejo -- morejo --" ~
34 Strah |            glasen. 'No, Mihec, kaj pa ti, da si tako sam in tih
35 Strah |          je pač še razvezal, pamet pa mu ni shodila nikoli...
36 Strah |           je stresel šepavec. "Kaj pa ti, mali moj Mihec, kaj
37 Maj   |          je čisto druga pomlad! Ti pa si, kakor si bila!" Čez
38 Maj   |          do poldneva, na golo jaso pa je pripekalo s trdo poletno
39 Maj   |           Kragulj je lačen, človek pa je hudoben!" je odgovorila
40 PeterK|      izrval tisto staro tepko nato pa živel nadalje miren, tih
41 PeterK|           močjo in po njih ukazih. Pa da mu dobrotljivi Bog ni
42 PeterK|  uresničile in bi jih ne bilo več. Pa če bi trdega dela ne bilo,
43 Obnem |             nadvse pomembnega. Kaj pa da bi tisto bilo, ni vedel
44 Obnem |            bilo, da bi se zgodilo, pa bodi in se zgodi karkoli!
45 Obnem |         Roka bi udarila, zgrabila, pa če zgrabi sámo smrt za golo
46 Obnem |          in je božja, pričakovanje pa je tisoč krivičnih smrti.
47 Obnem |      obnemelosti! Uteči boš hotel, pa ne boš vedel kam, tudi nog
48 Obnem |           bi rad v svoji bolečini, pa ti bo grlo zadrgnjeno; in
49 Obnem |            rad v svojem ponižanju, pa ne boš vedel kóga; in če
50 Leda  |    skopnelo v njeni vroči sapi; on pa ni trenil z očesom, ne ganil
51 Leda  |          še z repom ni zgenila oči pa so bile mirne in tu je,
52 Leda  |        tudi zanj se ni zmenila, on pa je zakričal od jeze in bolečine
53 Leda  |          ugasnila nad nami. Svetlo pa je bilo še toliko, da sem
54 Leda  |          je bila temna zunaj, okna pa so bila skrita in z navlako
55 Leda  |          in v život; še hujši mraz pa je bil v moji duši ogreti
56 Leda  |       Njegova roka je zelo drobna, pa vendar je mezinec večji
57 Leda  |      zavestjo sem slutil, da spim. Pa nisem mogel odvrniti ne
58 Leda  |         Strahopetnež bere obsodbo, pa v strahopetnem upanju in