Chapter

 1 Inc   |        pa mi je vsak stavek, ki ga napišem, skoraj telesna
 2 Inc   |      nami, ki bi potožil, če bi ga ne bilo sram. Vse nekaj
 3 Inc   |       morda celo tempelj. In ko ga obsenči to grenko spoznanje,
 4 Inc   |       vesela roka utrgala cvet, ga pripela dekletu na bluzo.
 5 Inc   |       tiste mrzle bele roke, ki ga nekoč usmiljeno poboža po
 6 Inc   |   usmiljeno poboža po licih ter ga odreši. Trenotki so, morda
 7 Inc   | katakombah srca. ~Življenje, ki ga živi to betežno telo zunaj
 8 Inc   |        lice človeka, nego da bi ga po resnici razodela. Do
 9 Inc   |     svojega bližnjega, videl si ga na svatbi in na sedmini;
10 Inc   |      vse nekdo drugi, tujec, ki ga nisi še nikoli srečal, človek,
11 Inc   |     gledal z lastnimi očmi. ~Ni ga strah, romarja, ne strah
12 Inc   |      očitne izpovedi -- čemú bi ga bilo strah? On vé, da je
13 Inc   | ljubezni. Vse to vé romar, zato ga ni strah, da bi se očitno
14 Inc   |       in svojega bližnjega. ~Ni ga strah, ali sram ga je. Človeka
15 Inc   |           Ni ga strah, ali sram ga je. Človeka ni sram nagnusnih,
16 Inc   |        nagrmadil na semnju; teh ga ni sram, kakor da bi mu
17 Inc   |      spotoma na cesti. Ali sram ga je čiste lepote, ki jo hrani
18 Inc   |      kvant in kletev. Te lepote ga je sram. Rajši bi očitno
19 Inc   |   življenju... Vsega najlepšega ga je sram, najbolj sram pa
20 Inc   |        je sram, najbolj sram pa ga je ljubezni. ~Tebe, romar,
21 Ogled |  sebičneži in kogar je zalotil, ga je zgrabil za ovratnik ter
22 Ogled |         zgrabil za ovratnik ter ga vlekel brez milosti na kamen
23 Ogled |         njim, šepetali: "Glejte ga, to je tisti, to je on!" --
24 Ogled |        obrušeni od zlata, ki so ga bili grizli in glodali.
25 Ogled |    nabasan, do vrha poln; tišči ga trepetaje, da sika blatna
26 Ogled |      kri izpod nohtov, skril bi ga rad, ga skriti ne more...
27 Ogled |        nohtov, skril bi ga rad, ga skriti ne more... Uboge
28 Ogled |      skozi medeno goro greha in ga ni okusilo. V božjem ogledalu
29 Ogled |     skritimi, osramočenimi? Kaj ga nisem videl že, vse lepšega,
30 Gospod|       imaš očeta doma?" ~"Nimam ga več!" ~"Pa koliko bratov
31 Gospod|     stopil je do tretjega in si ga je ogledal natanko. Ta je
32 Otroci|         vprašal Tonček. ~Lojzka ga je ošinila z jeznim pogledom: ~"
33 Otroci|    treba reči. ~"Si premajhen!" ga je z globokim glasom posvaril
34 Otroci|   človek pade vznak. ~"Pobijejo ga... do mrtvega!" je mirno
35 Otroci|         prinesli, če so padli!" ga je osorno zavrnila Lojzka. ~"
36 Strah |       grbec. "Strah mojega srca ga oznanja. Ko bi se le dalo
37 Strah |      skočil proti oknu, šepavec ga je surovo potegnil za rokav
38 Strah |     potegnil za rokav nazaj ter ga posadil na stol. ~"Molči,
39 Strah |     jasna stopi pred človeka in ga vzdigne v naročje... Morda
40 Maj   |  grškega križa, sem utrgal, sem ga pobožal in sem mu rekel: "
41 Maj   |         luč! Piješ življenje in ga ljubiš, kakor da je še zmerom
42 Maj   |     usahnil in obledel; zasegla ga je smrt, ko je šel človek
43 Maj   |         odletel je visoko in ni ga bilo več. ~******* ~Dremavica
44 PeterK|      bil bajtarjev sin; dali so ga že zgodaj bogatemu gospodarju
45 PeterK|        Kdorkoli si je izmislil, ga je suval in pretepal, kar
46 PeterK|  močnejši od njega. Nazadnje so ga dražili in zasmehovali na
47 PeterK|          Tako je molil; nebo se ga je usmililo ter se je odprlo.
48 PeterK|   tovariši pastirji, zato da bi ga pretepli, ker je bil noč
49 PeterK|    gledal s svojim srcem, da bi ga bilo strah, če bi se te
50 PeterK|        odkod bi bile sanje? Bog ga je videl do dna, zato se
51 PeterK|   angela. -- ~Zdi se mi, da sem ga zadnjič srečal, Petra Klepca,
52 PeterK|      vlekel dalje. Pogledal sem ga in sam ne vem, kako se mi
53 Leda  | pobarvanega možica za glavo ter ga potisne v vrsto; nato zakliče
54 Leda  |     zvrne Marijan sam in nikjer ga ni več. Poleg šape, ki se