Chapter

 1 Inc   |          veselejše, če bi... če bi bilo vsaj malo sonca, če bi vsaj
 2 Inc   |            bi potožil, če bi ga ne bilo sram. Vse nekaj drugega,
 3 Inc   |       nekaj lepega, toplega, ki je bilo -- kje, kedaj? Tiho skrivnostno
 4 Inc   |          nagosto. Zdi se mu, da je bilo tisto spoznanje le malodušnost,
 5 Inc   |        roso in sonce: lahko jih je bilo razmajati, ne vzdiha ni
 6 Inc   |            razmajati, ne vzdiha ni bilo skoraj ne kaplje krvi, ko
 7 Inc   |         samo dno, ki še nikomur ni bilo očito; predrzna je ta misel
 8 Inc   |      očitne izpovedi -- čemú bi ga bilo strah? On vé, da je ob tistem
 9 Inc   |        vseh; kamor je stopil mu ni bilo treba trkati, že pogledu
10 Inc   |            ki je ležal v grobu, je bilo okamenelo brezmejno trpljenje,
11 Ogled |           in trpel je hudo, ker ni bilo tistih dob nikakšne priložnosti
12 Ogled |           se njeni čisti lepoti ne bilo približalo z brezbožnim
13 Ogled |      trepetajoča, belo lice, ki ni bilo oškropljeno, čisto srce,
14 Ogled |      predpustne procesije, kjer ni bilo s pisanimi capami našemljenih,
15 Gospod|           Hladno jesensko jutro je bilo, megle so se vlačile po
16 Gospod|            zapadel ponoči. Nebo je bilo jasno; še se je spominjalo
17 Gospod|         okno; to okno še nikoli ni bilo umito, zato sem gledal kakor
18 Gospod|          vsako besedo. Dvorišče je bilo za ped navisoko posuto s
19 Gospod|     drevesu; če bi jo odžagali, bi bilo ranjeno drevo samo! ~Stotnik
20 Gospod|            in mesa, namesto oči je bilo izkopanih v lobanjo dvoje
21 Gospod|       silno čeljustjo. Stotniku je bilo ime Smrt. ~"Naprej... marš!" ~
22 Otroci|         Božičem in Veliko nočjo ni bilo pepelnice. Tam nekje za
23 Otroci|            tudi ne v pravljice. Ni bilo nič veselega pa tudi nič
24 Otroci|          posebno žalostnega; kajti bilo je mrtvo, saj ni imelo ne
25 Strah |            besedo. Že otroka me je bilo strah, kadar sem bil sam,
26 Strah |          to je najhujše -- kdo? Ne bilo bi strahu, da bi človek
27 Strah |           je ugledal tisto, kar je bilo v samoti zasnovalo že njegovo
28 Strah |           strnila gosta noč, da ni bilo razločiti nobenega lica
29 Maj   |      Napotil sem se v gozd. Vse je bilo tam, kakor prejšnje čase,
30 Maj   |      prejšnje čase, prav nikjer ni bilo znamenja trohnobe, nikjer
31 Maj   |    prostrano jaso, ki je poprej ni bilo. Tam so rasli nekoč kostanji,
32 Maj   |            to milo in mehko, še ni bilo dospelo do poldneva, na
33 Maj   |          sončno luč. Cvetici se je bilo zlomilo stebelce pod vratom
34 Maj   |         odletel je visoko in ni ga bilo več. ~******* ~Dremavica
35 Maj   | razgovarjala natihoma. Tesno mi je bilo pri srcu, rad bi bil slišal
36 PeterK|           s svojim srcem, da bi ga bilo strah, če bi se te sanje
37 PeterK|            uresničile in bi jih ne bilo več. Pa če bi trdega dela
38 PeterK|            Pa če bi trdega dela ne bilo, ne trpljenja, ne ponižanja,
39 Obnem |             nisem razločil, ali je bilo nad nami nizko sivo nebo,
40 Obnem |              Brez števila ljudi je bilo, glava ob glavi, lice ob
41 Obnem |   drsajočega pritajenega koraka ni bilo čuti, še diha, ne vzdiha
42 Obnem |            in nezaupljiv. Treba je bilo, vsa znamenja so pričala,
43 Obnem |     pomembnega. Kaj pa da bi tisto bilo, ni vedel nihče med njimi.
44 Obnem |          popilo jih je, tako da ni bilo kraja več ne za ljubezen,
45 Obnem |       svojega mesta, še za ped ne. Bilo je beganje brez korakov
46 Obnem |       misel, je ena sama: da bi že bilo, da bi se zgodilo, pa bodi
47 Obnem |            telo brez duše! Tako je bilo zapisano na okamenelih licih,
48 Obnem |       mojih lastnih; in ničesar ni bilo več. -- ~To se mi je sanjalo
49 Leda  |     vojakov in več. Mrzlo jutro je bilo; suha megla je rezala v
50 Leda  |    posebnega, sila važnega, kar bi bilo potreba slišati in zvedeti
51 Leda  |    ugasnila nad nami. Svetlo pa je bilo še toliko, da sem razločil
52 Leda  |          jih še in videl, ko mi je bilo že topleje krog prsi in
53 Leda  |          teh mirno vprašujočih, je bilo neusmiljeno zaničevanje,