Chapter

 1 Inc   |         v teh zadnjih časih pa mi je vsak stavek, ki ga napišem,
 2 Inc   |    žalostne zunanje stvari, ki mi vežejo trudno roko in tišče
 3 Inc   |     tlom. Res je najbrž, da bi mi tekla beseda glajše in veselejše,
 4 Inc   |       zadnje očitanje: "Naštej mi ure, sin, ko si z vdanostjo
 5 Inc   |       name! Reci besedo, ki si mi jo pravo in toplo dal, iz
 6 Inc   |      in toplo dal, iz dna, dal mi z njo kapljo živega življenja!
 7 Inc   |       živega življenja! Pokaži mi solze, ki si jih potočil
 8 Inc   |    potočil zaradi mene, pokaži mi kri, ki si jo prelil v mojem
 9 Ogled |      toliko dolgih let? Kaj se mi je prej vse le sanjalo in
10 Ogled |   spoznal po imenu in zdelo se mi je, da jih poznam dodobrega
11 Ogled |       po licu in srcu. Zdaj pa mi je očito, da sem blodil
12 Gospod|     povedal svoje ime in tedaj mi je presunilo dušo: saj te
13 Gospod|        zapovrstjó. In zdelo se mi je, da nalašč in preudarno
14 Gospod|     videl njegov obraz in srce mi je utihnilo. Ta obraz je
15 Otroci|     rogove... človek je, kakor mi!" se je oglasila nejevoljno
16 Otroci| Matijče. "Oče so obljubili, da mi prinesejo puško s seboj!" ~"
17 Strah |       rekel šepavcu: ~"Tako se mi zdi, ko točim, kakor da
18 Strah |     zdi, ko točim, kakor da bi mi trije ne smeli sedeti za
19 Strah |       ob belem dnevu. Zdelo se mi je: zdajle se odpro duri,
20 Strah |        mračilo se je. ~"Zdi se mi, da je že blizu!" ~"Tudi
21 Strah |      duri samo priprte? Zdi se mi, da je zapihal hlad iz noči." ~"
22 Maj   |     štori, siromašni; zdelo se mi je, kakor da bi ranjenci
23 Maj   |     Legel sem v praprot in koj mi je dremavica rahlo segla
24 Maj   |     jasi je bila milejša, lila mi je v dušo kakor vino. Videl
25 Maj   |        sladka, lenobna omotica mi je bila z mehko odejo pogrnila
26 Maj   |        maral premakniti, da bi mi ne zdrknila s kolen. Slišal
27 Maj   |   razgovarjala natihoma. Tesno mi je bilo pri srcu, rad bi
28 Maj   |        in sila truden. Na srce mi je tolkla kakor z razbeljenim
29 PeterK|       zato vam jo povem, kakor mi je ostala v spominu. ~Peter
30 PeterK| pravični, ki si vse videl, daj mi moči! Umreti bi moral od
31 PeterK|        me, o Bog pravični, daj mi moči!" ~Tako je molil; nebo
32 PeterK|     svojega angela. -- ~Zdi se mi, da sem ga zadnjič srečal,
33 PeterK|      ga in sam ne vem, kako se mi je storilo: razjokal sem
34 Obnem |      puste blodnje. Zadnjič se mi je tóle sanjalo: ~Zagozden
35 Obnem |     tako strašen. ~Spočetka se mi je zdelo, da molči ta semanja
36 Obnem | ničesar ni bilo več. -- ~To se mi je sanjalo zadnjič. Oj žalostne
37 Leda  |        sem jih še in videl, ko mi je bilo že topleje krog
38 Leda  |       več ne bdim. ~Zazdelo se mi je, da sem domá, da sedi
39 Leda  |      ta špičasti gobec; v lica mi je iz duše segal mraz, geniti
40 Leda  |        in žalostno, zvrnilo se mi je raz prsi, zavzdihnil