Chapter

 1 Inc   |   besede so, milo pojoče... ali tako čudno daljne so, kakor da
 2 Inc   |       préhlad in náhod, in prav tako ponevedoma izgine. Od trenotka,
 3 Inc   |         jih je pisal. Ko je bil tako postrgal z zida svoje ime,
 4 Inc   |   skrivnost; vsake stopnice, še tako temne in strme, vodijo le
 5 Inc   |     sram, kakor da bi mu le kar tako od suknje viseli in se jih
 6 Inc   |     polje!... ~Kako je nenadoma tako težka moja beseda, tako
 7 Inc   |         tako težka moja beseda, tako polna solz, kako se bolestno
 8 Inc   |         Mrtvec je ležal v njem, tako svetel in lep, da so nebeške
 9 Ogled |         je bila potvora in laž. Tako bi bil predremal svoje dni
10 Ogled |  ugasnila, je bil madež izpran. Tako je prepevala med nami mladost,
11 Gospod|        v čistem jutranjem zraku tako jasni, da sem slišal in
12 Gospod|        ugasnila v sinjih očeh. ~Tako je stopal gospod stotnik
13 Otroci|       konec. ~Otroci so si bili tako podobni med seboj, da se
14 Otroci|     nobeden ti nič ne reče; ker tako mora biti. To je vojska." ~"
15 Strah |         ter je rekel šepavcu: ~"Tako se mi zdi, ko točim, kakor
16 Strah |    besede. Kakor je bil prišel, tako odide, prav tiho in počasi
17 Strah |         Mihec, kaj pa ti, da si tako sam in tih in da se skrivaš
18 Strah |       blagor mu, da je pogledal tako zgodaj!" je zamišljen in
19 Maj   |        sinja preproga potočnic, tako nagosto tkana, da je trava
20 Maj   |         velik čmrlj; požiral je tako pohlepno, da je potresaval
21 Maj   |           Dremavica me je kmalu tako prevzela, da se je visoko
22 PeterK|         na pašo, zvečer s paše; tako je živel v miru z Bogom
23 PeterK|       je suval in pretepal, kar tako nalepem zaradi srčnega veselja.
24 PeterK|       svojem čistem srcu, da bi tako ganil njih zakrknjenost;
25 PeterK|        pravični, daj mi moči!" ~Tako je molil; nebo se ga je
26 PeterK|       nato zavriskal od radosti tako glasno, da so v gozdu zašumeli
27 PeterK|    tepka, temveč bilka v travi. Tako je preizkusil in spoznal
28 PeterK|    senci pod tisto staro tepko; tako lepe in sladke so bile podobe
29 Obnem |        dolini Jozafat bi ne bil tako strašen. ~Spočetka se mi
30 Obnem | popolnoma, čisto popilo jih je, tako da ni bilo kraja več ne
31 Obnem |     brez glasu, telo brez duše! Tako je bilo zapisano na okamenelih
32 Leda  |  pokošene, vzdignile so se prav tako naglo, korakale v to smer,
33 Leda  |         nisem občutil tolike in tako čudne groze kakor v tistem