Chapter

 1 Inc   |           pesmi. Sladko cingljanje mu zveni v ušesu -- odkod?
 2 Inc   |            še bolj nagosto. Zdi se mu, da je bilo tisto spoznanje
 3 Inc   |          pravih potih, kakor že so mu bila od začetka ukazana:
 4 Inc   |            komaj še ob močnem vinu mu pride na misel, da bi prisluškaval
 5 Inc   |          iztrgati jo je treba, ták mu je bil dán ukaz, ki se mu
 6 Inc   |          mu je bil dán ukaz, ki se mu ne more upreti; dán mu je
 7 Inc   |          se mu ne more upreti; dán mu je bil tisto uro, ko se
 8 Inc   |           o vsem, kar je videl, se mu jezik ne gane, mu noče beseda
 9 Inc   |        videl, se mu jezik ne gane, mu noče beseda iz ust. In kar
10 Inc   |           in vseh; kamor je stopil mu ni bilo treba trkati, že
11 Inc   |            ga ni sram, kakor da bi mu le kar tako od suknje viseli
12 Ogled |       postajal, se je razmikal, da mu napravi pot... Kaj si to
13 Ogled |             trepeče nag človek, ki mu je bil strah, ta nizki,
14 Gospod|          je gredoč opiral. V obraz mu nisem videl; ker je bil
15 Otroci|       rekel počasi, toda beseda se mu je gredoč ustavila. ~"Kako
16 Strah |         ono stran! Ali veš, kaj se mu je pripetilo, ko je bil
17 Strah |              Otrok molči. Jezik se mu je pač še razvezal, pamet
18 Strah |          pač še razvezal, pamet pa mu ni shodila nikoli... Kaj,
19 Strah |    pogledal na ono stran... blagor mu, da je pogledal tako zgodaj!"
20 Strah |           vrgel rjuho stran ter se mu zasmejal naglas, bi otrok
21 Strah |    splašeno srce sámo... Blagor se mu! On poje... nama se noče,
22 Maj   |      utrgal, sem ga pobožal in sem mu rekel: "Ti zlatozeleni,
23 PeterK|          in belo kožo; nekoč so se mu usule po licih solze in
24 PeterK| potrpežljivo; ni le ubogal, kar so mu ukazali, temveč tudi radovoljno
25 PeterK|             povračal jim, kakor so mu bili dajali,; ali je morda
26 PeterK|           in po njih ukazih. Pa da mu dobrotljivi Bog ni bil poslal
27 PeterK|           iz nebes, temveč dodelil mu kar svojo neskončno oblast,
28 PeterK|          njo počel; še v napoto bi mu morda bila. ~Resnično: v
29 PeterK|              Resnično: v napoto bi mu bila moč, ne mogel bi je
30 PeterK|           je videl do dna, zato se mu je v svoji modrosti in pravičnosti
31 PeterK|        nasmehnil tisto noč, poslal mu svojega angela. -- ~Zdi
32 Leda  |            prsi rekrutu, pogledala mu naravnost pod brke, da mu
33 Leda  |          mu naravnost pod brke, da mu je ivje skopnelo v njeni