Chapter

 1 Inc   |       neznan človek, ki je morda že zdavnaj umrl. Njemu, človeku
 2 Inc   |       svojih pravih potih, kakor že so mu bila od začetka ukazana:
 3 Inc   |          pesem, kakor da je bila že zdavnaj na papirju, v zraku
 4 Inc   |         v grudo segajo korenine, že so razrile prst, razmeknile
 5 Inc   |          se zgodi človeku, da je že odprl duri v zadnji hram,
 6 Inc   |          v zadnji hram, da stoji že vrhu zadnjih stopnic in
 7 Inc   |         mu ni bilo treba trkati, že pogledu njegovemu željnemu,
 8 Inc   |    viseli in se jih lahko otrese že spotoma na cesti. Ali sram
 9 Ogled |        kraja, navdušen takorekoč že iz gole navdušenosti. Ljubil
10 Ogled |      domovino, da se je razjokal že ob samem imenu njenem; na
11 Ogled |      zarjo nebeško. Ta suknja je že od daleč razodevala, je
12 Ogled | osramočenimi? Kaj ga nisem videl že, vse lepšega, vse čistejšega,
13 Gospod|     GOSPOD STOTNIK~Dokaj časa je že, da so zadobile moje sanje
14 Gospod|       mrzle jutranje zvezde, ali že je čakalo sonca. ~Gledal
15 Otroci|      pridušeno glasil zategnjen, že hripav jok; najbrž je bila
16 Otroci|         se držala za roko, kakor že dolgo ne poprej; gledala
17 Strah |   devetkrat sliši lastno besedo. Že otroka me je bilo strah,
18 Strah |       glasnimi ljudmi, ko je bil že pogledal na ono stran?" ~
19 Strah |   pokazal nanj. ~"Ta je tudi pač že pogledal na ono stran! Ali
20 Strah |    veliki izbi, in pozen mrak je že bil; domači so bili šli
21 Strah |          bilo v samoti zasnovalo že njegovo splašeno srce sámo...
22 Strah |        se je. ~"Zdi se mi, da je že blizu!" ~"Tudi meni se zdi!"
23 Strah |        oči v dlani. ~"Morda bodo že jutri gledali smrt... ali
24 Strah |           kar se mora prikazati! Že je v tvojem srcu to neznano
25 Strah |         zapihal hlad iz noči." ~"Že je blizu, pravim, že je
26 Strah |             Že je blizu, pravim, že je v veži!" se je stresel
27 PeterK|        bajtarjev sin; dali so ga že zgodaj bogatemu gospodarju
28 PeterK|          in zasmehovali na cesti že paglavci, skoraj še samosrajčniki.
29 PeterK|    bridkost brez kraja. Dolgo je že, truden sem, ne morem več.
30 Obnem |           toda videl sem jih vse že nekoč, kjerkoli. Bili so
31 Obnem |        misel, je ena sama: da bi že bilo, da bi se zgodilo,
32 Leda  |          in videl, ko mi je bilo že topleje krog prsi in sem