Chapter

 1 Inc   |           morda komaj zavedni, ko si malodušen zaželi te usmiljene
 2 Inc   |          Tukaj je konec odpočijem si!" pravi -- in glej, še so
 3 Inc   |          svojega bližnjega, videl si ga na svatbi in na sedmini;
 4 Inc   |         je bil doma. On vé, da so si v tistih tihih globočinah
 5 Inc   |            Naštej mi ure, sin, ko si z vdanostjo gledal name,
 6 Inc   |    pomislil name! Reci besedo, ki si mi jo pravo in toplo dal,
 7 Inc   |    življenja! Pokaži mi solze, ki si jih potočil zaradi mene,
 8 Inc   |           mene, pokaži mi kri, ki si jo prelil v mojem imenu!
 9 Ogled |         je sodil brez besed. ~Kaj si to ti? Saj to nisi ti, prijatelj
10 Ogled |      plemenito junaštvo. Pa da bi si vendarle ne mogel očitati
11 Ogled |          da mu napravi pot... Kaj si to ti, prijatelj moj? V
12 Ogled |           bi tožil? Spomni se, da si rekel sam: Grešni človek
13 Gospod|          stopil je do tretjega in si ga je ogledal natanko. Ta
14 Otroci|           so po široki peči in so si pripovedovali, kar jim je
15 Otroci|         sijajni konec. ~Otroci so si bili tako podobni med seboj,
16 Otroci|         vse, kar je treba reči. ~"Si premajhen!" ga je z globokim
17 Otroci| obžarjenega. Niso se genili, sapa si je komaj upala iz ust; kakor
18 Strah |           prižgano svečo. To bučo si postavi na glavo, nato si
19 Strah |         si postavi na glavo, nato si ogrne še dolgo belo rjuho
20 Strah |          No, Mihec, kaj pa ti, da si tako sam in tih in da se
21 Strah |          okusil bolečine. Zavržen si, proklet, da sediš v samoti,
22 Maj   |         čisto druga pomlad! Ti pa si, kakor si bila!" Čez pet
23 Maj   |           pomlad! Ti pa si, kakor si bila!" Čez pet minut je
24 Maj   |          in brez kesanja: "Človek si; in smrt je tvoj spomin!" ~
25 Maj   |        nikoli nisem videl. Ko sta si prišla naproti na mojem
26 Maj   |     naproti na mojem trebuhu, sta si odpočila; gledala sta name
27 PeterK|     prijazne besede več. Kdorkoli si je izmislil, ga je suval
28 PeterK|         Bog nebeški, pravični, ki si vse videl, daj mi moči!
29 PeterK|      svojega gospodarja; oddahnil si je, pogledal proti nebu,
30 PeterK|         pogledal proti nebu, otrl si čelo z dlanjo ter vlekel,
31 Leda  |      nejevoljno vprašale: "Počemú si prišel?" Kakor osramočen
32 Leda  |           zvrnil se na kolena ter si razlil vročo juho po obrazu